Page 231 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 231
MARKO MUGERLI
V tem času je v univerzitetnem mestu Baslu živel Ljubljančan
Lenart Budina. Tukaj ni bil prvi iskalec znanja s slovenskih dežel. Že
prvo leto po ustanovitvi baselske univerze se je na njej pojavil mož z
imenom »Gabriel Krantz de Stein«. Označba kraja bi lahko pomenila
Kamnik ali Kamen na Koroškem. Priimek Kranjec imajo številni
prebivalci, ki izhajajo iz Kranjske, in bi lahko kazal na njegovo
domačo deželo. Leta 1513 se je na univerzo vpisal tudi »Michael Resch
de Stein in Slavonia Gurcens. dyoc.«3 Gre za osebo, ki je prihajala s
področja krške škofije. V začetku 16. stoletja je na baselski univerzi
študiral Balthasar Praunsperger. Doma je bil iz Savinjske doline.
Objavil je več glasbenih knjig, drugega pa ne vemo o njem skoraj
ničesar. Več pa je znanega o Lenartu Budini. Kot korektor je delal v
tiskarni Johanna Frobeniusa. Leta 1529 se je moral zaradi nemirov
umakniti v Freiburg, kjer je dosegel bakalavreat. Pozneje se je vrnil v
Ljubljano, kjer je ustanovil okoli leta 1535 latinsko šolo. 4 Tako se je
imenovala, ker je bil njen glavni namen učenje tega jezika. Šola je
sčasoma postala privlačna za plemiče, zato so jo začeli finančno
podpirati. Iz nje se je razvila deželna stanovska šola.
Lenart si je z ustanovitvijo šole pridobil velik vpliv na bodoče
študente. Nanje je vplival tudi Primož Trubar, ki je bil oče slovenske
reformacije in velik podpornik študentov v Tübingenu.
Lenartovo in Trubarjevo mnenje sta imela odločilno vlogo pri
izbiri nadaljnje študijske poti mladeničev. Zato je toliko pomembno
dejstvo, da je Trubar imel stike s Heinrichom Bullingerjem, ki je bil
duhovni vodja švicarske reformacije po smrti Huldrycha Zwinglija.
Jože Rajhman je objavil pet Trubarjevih pisem, naslovljenih na švicar-
skega reformatorja. V prvem pismu s 13. septembra 1555 Trubar piše,
da se je iz Bullingerjevih del veliko naučil in da je iz njih že pred 17
leti pridigal v slovenski deželi. Zaradi tega je bil dostikrat preganjan
in so ga naposled hoteli celo spraviti v ječo, kljub temu pa nanj ni
jezen, ampak mu je vdan. 5 V ostalih pismih je razvidna neka pozi-
tivna naravnanost do švicarske reformacije. Pri tem je precej zgovorno
3 Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel, I. 1460-1529, Basel
1951, str. 19.
4 Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana 1979, str. 114–118.
5 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, str. 24–37.
229
V tem času je v univerzitetnem mestu Baslu živel Ljubljančan
Lenart Budina. Tukaj ni bil prvi iskalec znanja s slovenskih dežel. Že
prvo leto po ustanovitvi baselske univerze se je na njej pojavil mož z
imenom »Gabriel Krantz de Stein«. Označba kraja bi lahko pomenila
Kamnik ali Kamen na Koroškem. Priimek Kranjec imajo številni
prebivalci, ki izhajajo iz Kranjske, in bi lahko kazal na njegovo
domačo deželo. Leta 1513 se je na univerzo vpisal tudi »Michael Resch
de Stein in Slavonia Gurcens. dyoc.«3 Gre za osebo, ki je prihajala s
področja krške škofije. V začetku 16. stoletja je na baselski univerzi
študiral Balthasar Praunsperger. Doma je bil iz Savinjske doline.
Objavil je več glasbenih knjig, drugega pa ne vemo o njem skoraj
ničesar. Več pa je znanega o Lenartu Budini. Kot korektor je delal v
tiskarni Johanna Frobeniusa. Leta 1529 se je moral zaradi nemirov
umakniti v Freiburg, kjer je dosegel bakalavreat. Pozneje se je vrnil v
Ljubljano, kjer je ustanovil okoli leta 1535 latinsko šolo. 4 Tako se je
imenovala, ker je bil njen glavni namen učenje tega jezika. Šola je
sčasoma postala privlačna za plemiče, zato so jo začeli finančno
podpirati. Iz nje se je razvila deželna stanovska šola.
Lenart si je z ustanovitvijo šole pridobil velik vpliv na bodoče
študente. Nanje je vplival tudi Primož Trubar, ki je bil oče slovenske
reformacije in velik podpornik študentov v Tübingenu.
Lenartovo in Trubarjevo mnenje sta imela odločilno vlogo pri
izbiri nadaljnje študijske poti mladeničev. Zato je toliko pomembno
dejstvo, da je Trubar imel stike s Heinrichom Bullingerjem, ki je bil
duhovni vodja švicarske reformacije po smrti Huldrycha Zwinglija.
Jože Rajhman je objavil pet Trubarjevih pisem, naslovljenih na švicar-
skega reformatorja. V prvem pismu s 13. septembra 1555 Trubar piše,
da se je iz Bullingerjevih del veliko naučil in da je iz njih že pred 17
leti pridigal v slovenski deželi. Zaradi tega je bil dostikrat preganjan
in so ga naposled hoteli celo spraviti v ječo, kljub temu pa nanj ni
jezen, ampak mu je vdan. 5 V ostalih pismih je razvidna neka pozi-
tivna naravnanost do švicarske reformacije. Pri tem je precej zgovorno
3 Hans Georg Wackernagel, Die Matrikel der Universität Basel, I. 1460-1529, Basel
1951, str. 19.
4 Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Ljubljana 1979, str. 114–118.
5 Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, str. 24–37.
229
