Page 226 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 226
RAZPRAVE, [TUDIJE
poleti v njej kopati ali plavati; zagroženo jim je tudi s kaznijo. Učenec,
ki bo izblebetal kakšno šolsko zadevo in opravljal pred svojimi starši,
bo tudi kaznovan oz. bo dobil s palico. Učitelj je imel pravico vtikati
se v družinsko življenje, in sicer tako, da je skrbel, da so starši
spoštovali nauk Jezusa Siraha, ki uči, da z otroki ne smemo biti
premehki, se z njimi ljubkovati, še manj pa jim dajati potuho ali
opravičevati njihovo hudobijo, čeprav zopet ni treba, da bi učitelji
vihteli palico kar tako brez pravega vzroka.
Sklepi
Antropocentrično pojmovanje družine, otroka in otroštva, žensk
in materinstva je zaslediti v starejši slovenski književnosti že v Tru-
barjevih knjigah. Prvič so v Abecedariju (1550) že v podnaslovu ome-
njeni ne le otroci, ampak mladi Slovenci, »ti mladi inu preprosti
Slouvenci«. V Catechismu (1550) omenja otroške molitve in navaja
prilastke ob otrocih, npr. Adamovi, božji, brumni. Drugič, zelo
napredno pojmovanje je v Catehismu z dvejma izlagama (1575), ko prvič
v slovenščini omenja igrače in obdarovanje otrok (»Tim otrokom na
večer pod nih skledice oli baretice ličkako iegračo polagajo, inu te
otroke pregovore, tu je nim st. Niklauž dal.«). Napredek v pojmovanju
otrok je v Hišni postili (1595), kjer je omenjeno, da imajo otroci poleg
»otročjih molitev« tudi igranje v družbi vrstnikov (»z drugimi otroki
okoli tekal inu se igral«). Tretjič, pri njem najdemo tudi čustva do
otrok; otroci so sicer tudi »hudičovi otroci«, toda starši žalujejo za
otroki (»in otroke iz srca žalovali«). Trubar pogosto navaja prilastke
ob besedi otroci, npr. izraelski, lubi, mladi, nepokorni, njegovi,
ofertni, redoljubni, zakonski, zlodejevi, svoji, svoji lubi, vaši, človeški.
Vse značilnosti omemb otrok kažejo na napredno pojmovanje otroka
in otroštva.
Trubar omenja ženske v okviru socialne hierarhije, značilne za 16.
stoletje. Delo, družina, domestikalne in ekonomske dolžnosti ženske
so bili del cikla od ženske, hčere, (ne)poročenega dekleta, žene, matere
do vdove. Zelo težko so preživele zunaj socialnega konteksta družine
oz. neporočene. V srednjem in novem veku se je tudi tako varčevalo,
da je žena prevzemala delo delavk na polju in je v zgodovini imela več
neformalnih zaposlitev: dom, družina, polje/njiva.
224
poleti v njej kopati ali plavati; zagroženo jim je tudi s kaznijo. Učenec,
ki bo izblebetal kakšno šolsko zadevo in opravljal pred svojimi starši,
bo tudi kaznovan oz. bo dobil s palico. Učitelj je imel pravico vtikati
se v družinsko življenje, in sicer tako, da je skrbel, da so starši
spoštovali nauk Jezusa Siraha, ki uči, da z otroki ne smemo biti
premehki, se z njimi ljubkovati, še manj pa jim dajati potuho ali
opravičevati njihovo hudobijo, čeprav zopet ni treba, da bi učitelji
vihteli palico kar tako brez pravega vzroka.
Sklepi
Antropocentrično pojmovanje družine, otroka in otroštva, žensk
in materinstva je zaslediti v starejši slovenski književnosti že v Tru-
barjevih knjigah. Prvič so v Abecedariju (1550) že v podnaslovu ome-
njeni ne le otroci, ampak mladi Slovenci, »ti mladi inu preprosti
Slouvenci«. V Catechismu (1550) omenja otroške molitve in navaja
prilastke ob otrocih, npr. Adamovi, božji, brumni. Drugič, zelo
napredno pojmovanje je v Catehismu z dvejma izlagama (1575), ko prvič
v slovenščini omenja igrače in obdarovanje otrok (»Tim otrokom na
večer pod nih skledice oli baretice ličkako iegračo polagajo, inu te
otroke pregovore, tu je nim st. Niklauž dal.«). Napredek v pojmovanju
otrok je v Hišni postili (1595), kjer je omenjeno, da imajo otroci poleg
»otročjih molitev« tudi igranje v družbi vrstnikov (»z drugimi otroki
okoli tekal inu se igral«). Tretjič, pri njem najdemo tudi čustva do
otrok; otroci so sicer tudi »hudičovi otroci«, toda starši žalujejo za
otroki (»in otroke iz srca žalovali«). Trubar pogosto navaja prilastke
ob besedi otroci, npr. izraelski, lubi, mladi, nepokorni, njegovi,
ofertni, redoljubni, zakonski, zlodejevi, svoji, svoji lubi, vaši, človeški.
Vse značilnosti omemb otrok kažejo na napredno pojmovanje otroka
in otroštva.
Trubar omenja ženske v okviru socialne hierarhije, značilne za 16.
stoletje. Delo, družina, domestikalne in ekonomske dolžnosti ženske
so bili del cikla od ženske, hčere, (ne)poročenega dekleta, žene, matere
do vdove. Zelo težko so preživele zunaj socialnega konteksta družine
oz. neporočene. V srednjem in novem veku se je tudi tako varčevalo,
da je žena prevzemala delo delavk na polju in je v zgodovini imela več
neformalnih zaposlitev: dom, družina, polje/njiva.
224
