Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 229
Marko Mugerli
SLOVENSKA IN [VICARSKA REFORMACIJA:
UNIVERZA V BASLU
Na začetku 16. stoletja se je Basel razvil v središče evropskega
humanizma. Privlačil je iskalce znanja iz bližnje in daljne okolice.
Kot študijsko mesto so si ga izbrali tudi nekateri iz Kranjske, Koroške,
Štajerske in Goriške. Postali niso samo glasniki naprednih idej,
ampak tudi poznavalci in celo simpatizerji reformacije, ki sta jo v
Švici utemeljila Huldrych Zwingli in Jean Calvin (Kalvin). Pomen
Basla in švicarske reformacije je v avstrijskih deželah upadel z zmago
protireformacije in z utrditvijo katoliške Cerkve. Privrženci refor-
macije so ostali na Koroškem, vendar so delovali prikrito. To potr-
jujejo zapiski ljubljanske škofije in pa posamezni vpisi na baselski
univerzi še v 17. in 18. stoletju.
Napredne ideje so se širile dosti hitreje kot kdaj prej. Iznajdba
tiska je namreč povečala naklado in s tem pocenila izdajanje knjig, ki
niso bile več dostopne le bogatim samostanom in visokemu plemstvu,
ampak tudi študentom. Študentje v času študija niso bili omejeni le
na obiskovanje ene univerze. Večina jih ni končala na univerzi, na
katero so se najprej vpisali, ampak na tretji ali četrti univerzi. Narava
študija jim je omogočala, da so prehajali iz ene na drugo univerzo
tudi med študijskim letom, in to celo večkrat na leto. Vpis na univerze
je namreč potekal vse leto. Študentje so s svoji potovanji raznašali
nove ideje po vsej Evropi.
Posebej privlačno mesto je postal Basel; 12. novembra 1459 je
namreč postal univerzitetno mesto. Z bulo papeža Pija II. je bila
osnovana univerza, ki je bila slovesno odprta 4. aprila naslednje leto.
V mestu so se rodile ideje in dela, ki so romala v svet. Tukaj je živel in
deloval eden izmed najpomembnejših prirodoslovcev 16. stoletja
Theophrastus von Hohenheim, bolj znan kot Paracelsus (1493–1541).
227
SLOVENSKA IN [VICARSKA REFORMACIJA:
UNIVERZA V BASLU
Na začetku 16. stoletja se je Basel razvil v središče evropskega
humanizma. Privlačil je iskalce znanja iz bližnje in daljne okolice.
Kot študijsko mesto so si ga izbrali tudi nekateri iz Kranjske, Koroške,
Štajerske in Goriške. Postali niso samo glasniki naprednih idej,
ampak tudi poznavalci in celo simpatizerji reformacije, ki sta jo v
Švici utemeljila Huldrych Zwingli in Jean Calvin (Kalvin). Pomen
Basla in švicarske reformacije je v avstrijskih deželah upadel z zmago
protireformacije in z utrditvijo katoliške Cerkve. Privrženci refor-
macije so ostali na Koroškem, vendar so delovali prikrito. To potr-
jujejo zapiski ljubljanske škofije in pa posamezni vpisi na baselski
univerzi še v 17. in 18. stoletju.
Napredne ideje so se širile dosti hitreje kot kdaj prej. Iznajdba
tiska je namreč povečala naklado in s tem pocenila izdajanje knjig, ki
niso bile več dostopne le bogatim samostanom in visokemu plemstvu,
ampak tudi študentom. Študentje v času študija niso bili omejeni le
na obiskovanje ene univerze. Večina jih ni končala na univerzi, na
katero so se najprej vpisali, ampak na tretji ali četrti univerzi. Narava
študija jim je omogočala, da so prehajali iz ene na drugo univerzo
tudi med študijskim letom, in to celo večkrat na leto. Vpis na univerze
je namreč potekal vse leto. Študentje so s svoji potovanji raznašali
nove ideje po vsej Evropi.
Posebej privlačno mesto je postal Basel; 12. novembra 1459 je
namreč postal univerzitetno mesto. Z bulo papeža Pija II. je bila
osnovana univerza, ki je bila slovesno odprta 4. aprila naslednje leto.
V mestu so se rodile ideje in dela, ki so romala v svet. Tukaj je živel in
deloval eden izmed najpomembnejših prirodoslovcev 16. stoletja
Theophrastus von Hohenheim, bolj znan kot Paracelsus (1493–1541).
227
