Page 230 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 230
RAZPRAVE, [TUDIJE
Ob prevzemu učnega mesta je v Baslu javno zažgal dela Gallena, ki je
veljal na medicinskem področju za takšno avtoriteto kot Ptolomej
na področju astronomije ali pa kot sv. Avguštin in sv. Tomaž Akvinski
v teologiji. Paracelsus je bil doma s Koroškega. Svoji domovini je
posvetil zgodovinsko delo Chronica und Ursprung des landts Kärnten.1
Tukaj je živel Heinrich Loriti-Glarean, ki je bil izvrsten glasbeni
teoretik in prevajalec grških klasikov. Znan je bil po prevodu Ho-
merjeve Iliade. Predaval je poetiko na baselski univerzi in pozneje v
Freiburgu. Največji evropski humanist Erazem Rotterdamski je v
Baslu ustanovil šolo, v kateri so se učili kritičnega preučevanja
antičnih piscev, cerkvenih očetov in Svetega pisma. Erazem je svoja dela
tiskal v baselski tiskarni Johanna Frobeniusa, ki so mu sodobniki
nadeli naziv kralj tiskarjev. Tu so natisnili Erazmovo grško Novo
zavezo z opombami in latinskim prevodom.
V mladosti se je na baselski univerzi šolal Huldrych Zwingli. Spoznal
je razhajanje med vsebino Svetega pisma in razmerami v Cerkvi. Želel je,
da se iz cerkvenega življenja umaknejo vsi tisti običaji, ki jih ne pred-
pisuje Sveto pismo. Širjenje njegovih idej je upočasnila cenzura, vendar
jih ni mogla povsem zavreti. Njegovi privrženci niso postali le ozki
teološki krogi, ampak tudi nekateri predstavniki mestnih oblasti in
ljudske množice. Nov cerkveni red so najprej uvedli v Zürichu. Odpra-
vili so odpustke, romanja, cerkveno petje, čaščenje svetnikov in relikvij.
Iz cerkva so odstranili podobe, slike in sveče. Podobno se je zgodilo v
Baslu. Zwinglijevi privrženci so nasilno prevzeli oblast leta 1529,
odpravili mašo in uničili podobe svetnikov.2 S tem si je reformacijska
stranka pridobila veliko samozavesti in kljub svoji šibkosti ni pristala
na povezavo z Luthrom, čeprav so se mnenja zwinglijancev in luteran-
cev kresala pri čisto teološkem vprašanju, to je ob pojmovanju Kristuso-
ve navzočnosti v evharistiji. Spodbujeni z zmagami v Zürichu in Baslu
so Zwinglijevi privrženci hoteli vpeljati spremembe še v drugih švicar-
skih mestih. Naleteli so na močan odpor katoliške strani in doživeli
leta 1531 poraz v bitki pri Kapplu, v kateri je Zwingli izgubil življenje.
1 Walter Rüegg, Geschichte der Universität in Europa, von der Reformation zur
Französischen Revolution (1500–1800), II, München 1996, str. 425.
2 Zgodovina cerkve 3. Reformacija in protireformacija (1500–1715), Družina, Ljubljana
1994, str. 72.
228
Ob prevzemu učnega mesta je v Baslu javno zažgal dela Gallena, ki je
veljal na medicinskem področju za takšno avtoriteto kot Ptolomej
na področju astronomije ali pa kot sv. Avguštin in sv. Tomaž Akvinski
v teologiji. Paracelsus je bil doma s Koroškega. Svoji domovini je
posvetil zgodovinsko delo Chronica und Ursprung des landts Kärnten.1
Tukaj je živel Heinrich Loriti-Glarean, ki je bil izvrsten glasbeni
teoretik in prevajalec grških klasikov. Znan je bil po prevodu Ho-
merjeve Iliade. Predaval je poetiko na baselski univerzi in pozneje v
Freiburgu. Največji evropski humanist Erazem Rotterdamski je v
Baslu ustanovil šolo, v kateri so se učili kritičnega preučevanja
antičnih piscev, cerkvenih očetov in Svetega pisma. Erazem je svoja dela
tiskal v baselski tiskarni Johanna Frobeniusa, ki so mu sodobniki
nadeli naziv kralj tiskarjev. Tu so natisnili Erazmovo grško Novo
zavezo z opombami in latinskim prevodom.
V mladosti se je na baselski univerzi šolal Huldrych Zwingli. Spoznal
je razhajanje med vsebino Svetega pisma in razmerami v Cerkvi. Želel je,
da se iz cerkvenega življenja umaknejo vsi tisti običaji, ki jih ne pred-
pisuje Sveto pismo. Širjenje njegovih idej je upočasnila cenzura, vendar
jih ni mogla povsem zavreti. Njegovi privrženci niso postali le ozki
teološki krogi, ampak tudi nekateri predstavniki mestnih oblasti in
ljudske množice. Nov cerkveni red so najprej uvedli v Zürichu. Odpra-
vili so odpustke, romanja, cerkveno petje, čaščenje svetnikov in relikvij.
Iz cerkva so odstranili podobe, slike in sveče. Podobno se je zgodilo v
Baslu. Zwinglijevi privrženci so nasilno prevzeli oblast leta 1529,
odpravili mašo in uničili podobe svetnikov.2 S tem si je reformacijska
stranka pridobila veliko samozavesti in kljub svoji šibkosti ni pristala
na povezavo z Luthrom, čeprav so se mnenja zwinglijancev in luteran-
cev kresala pri čisto teološkem vprašanju, to je ob pojmovanju Kristuso-
ve navzočnosti v evharistiji. Spodbujeni z zmagami v Zürichu in Baslu
so Zwinglijevi privrženci hoteli vpeljati spremembe še v drugih švicar-
skih mestih. Naleteli so na močan odpor katoliške strani in doživeli
leta 1531 poraz v bitki pri Kapplu, v kateri je Zwingli izgubil življenje.
1 Walter Rüegg, Geschichte der Universität in Europa, von der Reformation zur
Französischen Revolution (1500–1800), II, München 1996, str. 425.
2 Zgodovina cerkve 3. Reformacija in protireformacija (1500–1715), Družina, Ljubljana
1994, str. 72.
228
