Page 227 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 227
MILENA MILEVA BLA@I]
Pomen videza ženske je tesno povezan s podobo ženske v vseh
kulturah. Merila za lepoto so izvirala iz patriarhalnega odnosa.
Pomen in iskanje lepote sta del socialnega sistema, kako izključiti
ženske iz kulture, politike, umetnosti – odločanja. Ženske so bile
(ne)prostovoljne ujetnice v patriarhalne vzorce lepote. Opismenje-
vanje, šolanje in izobraževanje, tiskanje knjig, pričakovanja družine
po spremembi socialnega statusa navzgor so poročenim ženskam
dajale nov pomen. Podoba ženske je bila domačijskost, izpolnjevanje
dolžnosti, požrtvovalna mati, verna kristjanka.
Materinstvo je v srednjem veku in na začetku novega veka oziroma
v 16. stoletju pomenilo reprodukcijo v sorazmerno varnem kontekstu
– zakonskega stana. Otroci so pomenili nadaljevanje vrste/imetja,
delovno silo in skrbnike za ostarele starše. Trubar obravnava tri
generacije žensk: deklice in hčere, pri katerih poudarja devištvo,
čistost (od divičtva, čistosti), nato nosečnice, otročnice oz. matere ter
nazadnje stare ženke, vdove in »stare babe«. Ko primerja matere z
Devico Marijo, ki je rodila otroka, pravi, da je njen otrok po eni strani
podoben drugim otrokom, ker je iz mesa in krvi, ima ude in vse, kar
otroci sicer imajo, potrebuje brisanje, pranje, hrano, pijačo, spanje,
po drugi strani pa je njen otrok Božji sin. Trubar omenja tudi neza-
konske in zakonske otroke, tudi posilstva žensk, splave in detomore
v samostanih. O posilstvih žensk pravi: »Ta vogerska, krovaška,
slovenska inu druzih dežel gospoščina, koker ti celski knezi so bili,
kir so s temi bozimi vso sylo, krivico obhaiali, tu nih po sili jemali,
nih hčere inu žene silovali, inu naisi so po odpustke v Rim hodili,
bogate kloštre inu veliku kaplany štiftali, so vsi žnih imenom inu
stanum zatreni inu hud konec vzeli.« Večkrat omeni posiljevalce dekel
(»kir dečle silyo«). Napredno se zavzema za posebno varnost in skrb
nosečnic in otročnic, kar je dragoceno dejstvo za 16. stoletje in
novoveško pojmovanje družine, otroka in ženske. Njegove knjige so
bile namenjene tudi socializaciji žensk in otrok.
Na osnovi omemb žensk je vidna delitev pripadnosti moških javni
in pripadnosti žensk zasebni sferi. Pravi, da deklica v hiši kuha,
pomiva, pometa, otroke okoli nosi, jih briše in kopa. Mati streže
otrokom hrano, pijačo; streže tudi drugim, npr. bolniku daje zdravilo.
Trubar uporablja izraze za izražanje pozitivnih in negativnih čustev,
225
Pomen videza ženske je tesno povezan s podobo ženske v vseh
kulturah. Merila za lepoto so izvirala iz patriarhalnega odnosa.
Pomen in iskanje lepote sta del socialnega sistema, kako izključiti
ženske iz kulture, politike, umetnosti – odločanja. Ženske so bile
(ne)prostovoljne ujetnice v patriarhalne vzorce lepote. Opismenje-
vanje, šolanje in izobraževanje, tiskanje knjig, pričakovanja družine
po spremembi socialnega statusa navzgor so poročenim ženskam
dajale nov pomen. Podoba ženske je bila domačijskost, izpolnjevanje
dolžnosti, požrtvovalna mati, verna kristjanka.
Materinstvo je v srednjem veku in na začetku novega veka oziroma
v 16. stoletju pomenilo reprodukcijo v sorazmerno varnem kontekstu
– zakonskega stana. Otroci so pomenili nadaljevanje vrste/imetja,
delovno silo in skrbnike za ostarele starše. Trubar obravnava tri
generacije žensk: deklice in hčere, pri katerih poudarja devištvo,
čistost (od divičtva, čistosti), nato nosečnice, otročnice oz. matere ter
nazadnje stare ženke, vdove in »stare babe«. Ko primerja matere z
Devico Marijo, ki je rodila otroka, pravi, da je njen otrok po eni strani
podoben drugim otrokom, ker je iz mesa in krvi, ima ude in vse, kar
otroci sicer imajo, potrebuje brisanje, pranje, hrano, pijačo, spanje,
po drugi strani pa je njen otrok Božji sin. Trubar omenja tudi neza-
konske in zakonske otroke, tudi posilstva žensk, splave in detomore
v samostanih. O posilstvih žensk pravi: »Ta vogerska, krovaška,
slovenska inu druzih dežel gospoščina, koker ti celski knezi so bili,
kir so s temi bozimi vso sylo, krivico obhaiali, tu nih po sili jemali,
nih hčere inu žene silovali, inu naisi so po odpustke v Rim hodili,
bogate kloštre inu veliku kaplany štiftali, so vsi žnih imenom inu
stanum zatreni inu hud konec vzeli.« Večkrat omeni posiljevalce dekel
(»kir dečle silyo«). Napredno se zavzema za posebno varnost in skrb
nosečnic in otročnic, kar je dragoceno dejstvo za 16. stoletje in
novoveško pojmovanje družine, otroka in ženske. Njegove knjige so
bile namenjene tudi socializaciji žensk in otrok.
Na osnovi omemb žensk je vidna delitev pripadnosti moških javni
in pripadnosti žensk zasebni sferi. Pravi, da deklica v hiši kuha,
pomiva, pometa, otroke okoli nosi, jih briše in kopa. Mati streže
otrokom hrano, pijačo; streže tudi drugim, npr. bolniku daje zdravilo.
Trubar uporablja izraze za izražanje pozitivnih in negativnih čustev,
225
