Page 256 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 256
RAZPRAVE, [TUDIJE
Tübingenu vpisal 31. 8. 1584, dosegel baklavreat 5. 4. 1587, magisterij
16. 2. 159215 in po Frischlinovem odhodu postal ljubljanski prote-
stantski šolnik. V Tübingenu se je v letih 1530–1614 vpisalo 113
Kranjcev; 17 jih je študij končalo z magisterijem. Med njimi je bilo 36
Ljubljančanov; Ljubljana je bila za Dunajem najbolj zastopano mesto
v habsburški monarhiji. Ljubljana je imela leta 1597 le 7000 prebi-
valcev, med njimi le 300 do 400 katoličanov iz najnižjih slojev. V
Padovi je v istem obdobju študiralo nekoliko več Kranjcev (146),
večinoma pravo.16
Prvo astronomsko uro so sestavili v strasbourški katedrali v letih
1352–1354. Dasypodiusova ura je na vrhu kupole še ohranila zlatega
petelinčka prve ure, ki je zabaval gledalce vsak dan opoldne, dokler
ga ni leta 1640 uničila strela. Matematik Christian Herlin je začel
sestavljati drugo uro leta 1547. Zgradil je stopnišče in kamnito
ogrodje. Med postavljanjem železnega ogrodja ure je umrl, tisti čas
pa je katedrala začasno postala katoliška.
Leta 1571 je delo nadaljeval Herlinov učenec in naslednik Dasy-
podius. Za sodelavce si je najel švicarska urarja Isaaca in Josiasa
Habrechta, astronoma-glasbenika Davida Wolckensteina, švicarskega
umetnika Tobiasa Stimmerja (r. 7. 4. 1539, Schlaffhausen; u. 4. 1.
1584, Strasbourg) in njegovega brata Josiasa. Uro so dokončali leta
1574. Kazala je koledar in astrolab; opozarjala je na gibanje planetov
in mrke. Z več gibljivimi figurami, avtomati in ubranim šesttonskim
zvonjenjem je zabavala obiskovalce. Stimmerja sta ob uri narisala
genezo, vstajenje, poslednjo sodbo in druge slike. Temelj ure je bil
nebesni globus premera 86 cm s figuro pelikana; povezan je bil z
gibanjem ure in uravnan na zemljepisno širino mesta. Ura je prene-
hala delovati tik pred francosko revolucijo.
Astronomski spisi: supernova 1572
Dne 5. 11. 1572 so prvič opazili supernovo, ki je kmalu povzročila
veliko razburjenje. Bila je prva galaktična supernova, opazovana na
stari celini, vidna pa je bila do marca 1574.17 Prišla je ravno ob pravem
15 Hermelink, Die Matrikeln, str. 628 (201/101).
16 Elze, Die Universität Tübingen, str. 11–12, 21–22.
17 Belii, Tiho Brage, str. 41, 217.
254
Tübingenu vpisal 31. 8. 1584, dosegel baklavreat 5. 4. 1587, magisterij
16. 2. 159215 in po Frischlinovem odhodu postal ljubljanski prote-
stantski šolnik. V Tübingenu se je v letih 1530–1614 vpisalo 113
Kranjcev; 17 jih je študij končalo z magisterijem. Med njimi je bilo 36
Ljubljančanov; Ljubljana je bila za Dunajem najbolj zastopano mesto
v habsburški monarhiji. Ljubljana je imela leta 1597 le 7000 prebi-
valcev, med njimi le 300 do 400 katoličanov iz najnižjih slojev. V
Padovi je v istem obdobju študiralo nekoliko več Kranjcev (146),
večinoma pravo.16
Prvo astronomsko uro so sestavili v strasbourški katedrali v letih
1352–1354. Dasypodiusova ura je na vrhu kupole še ohranila zlatega
petelinčka prve ure, ki je zabaval gledalce vsak dan opoldne, dokler
ga ni leta 1640 uničila strela. Matematik Christian Herlin je začel
sestavljati drugo uro leta 1547. Zgradil je stopnišče in kamnito
ogrodje. Med postavljanjem železnega ogrodja ure je umrl, tisti čas
pa je katedrala začasno postala katoliška.
Leta 1571 je delo nadaljeval Herlinov učenec in naslednik Dasy-
podius. Za sodelavce si je najel švicarska urarja Isaaca in Josiasa
Habrechta, astronoma-glasbenika Davida Wolckensteina, švicarskega
umetnika Tobiasa Stimmerja (r. 7. 4. 1539, Schlaffhausen; u. 4. 1.
1584, Strasbourg) in njegovega brata Josiasa. Uro so dokončali leta
1574. Kazala je koledar in astrolab; opozarjala je na gibanje planetov
in mrke. Z več gibljivimi figurami, avtomati in ubranim šesttonskim
zvonjenjem je zabavala obiskovalce. Stimmerja sta ob uri narisala
genezo, vstajenje, poslednjo sodbo in druge slike. Temelj ure je bil
nebesni globus premera 86 cm s figuro pelikana; povezan je bil z
gibanjem ure in uravnan na zemljepisno širino mesta. Ura je prene-
hala delovati tik pred francosko revolucijo.
Astronomski spisi: supernova 1572
Dne 5. 11. 1572 so prvič opazili supernovo, ki je kmalu povzročila
veliko razburjenje. Bila je prva galaktična supernova, opazovana na
stari celini, vidna pa je bila do marca 1574.17 Prišla je ravno ob pravem
15 Hermelink, Die Matrikeln, str. 628 (201/101).
16 Elze, Die Universität Tübingen, str. 11–12, 21–22.
17 Belii, Tiho Brage, str. 41, 217.
254
