Page 251 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 251
TONE RAVNIKAR
Ob konca pa moremo vendarle ugotoviti, da so reformacijska
prizadevanja na področju Šaleške doline ostala vezana na šaleško
plemstvo ter na redke posameznike v obeh trgih, Šoštanju in Velenju.
Večina prebivalstva je ostala zvesta katoliškemu nauku in katoliškim
učenjem. Prebivalci zahodnega dela doline so to izkazali kaj ener-
gično s financiranjem izgradnje cerkvenega stolpa pri trški cerkvi v
Šoštanju. Zanimivo je, da se je tej gradnji pridružila tudi šoštanjska
gospoščina,24 ki je leta 1579 prispevala šoštanjskim tržanom 33
startinov apna za dogradnjo cerkvenega stolpa.25 Že Ignaz Orožen je
v citiranem delu domneval, da gre za stolp pri trški cerkvi sv. Mohorja
in Fortunata, kar so nato večinoma prevzemali ostali avtorji.26 Pri
tem pa ostaja neodgovorjeno vprašanje, ki nam ga postavlja letnica
1535 na vzhodni steni cerkvenega zvonika, ki nedvomno označuje
konec vsaj ene faze del na zvoniku. Ne glede na dvome pa velja:
gradbena dejavnost v Šaleški dolini, ki je ne ugotavljamo le pri
podružnični cerkvi v Šoštanju, temveč tudi na stolpu (»thurm«) v
Šoštanju,27 na gradu Velenje, gradu Švarcenštajn itd.,28 priča o izjem-
ni dejavnosti v Šaleški dolini v obravnavanem stoletju. Lahko skle-
nemo, da je to tisti čas v zgodbi Šaleške doline, ko se je »zgodovina
zgostila« tako kot nato le še v pravkar minulem 20. stoletju.
24 Zakupniki šoštanjske gospoščine so bili od 6. julija 1554 dalje Gallerji, ki se ne
pridružijo reformacijskemu gibanju v dolini.
25 Orožen 1884, 397.
26 Nazadnje: Rok Poles, Marjana Gmajner, Nika Lalek, Sakralna dediščina v Šaleški
dolini, Velenje 1998, 383/4.
27 Leta 1575 je štajerski nadvojvoda Karel dovolil Gallerjem obračunati 2000 f l za
gradnjo stolpa v Šoštanju (Orožen 1884, 418). Običajno se je ob tej listini vedno
mislilo na t. i. »Amtshaus« oz. Mestni grad v Šoštanju, ki je pogorel v 18. stoletju
(prim.: Orožen 1884, 418; Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 4. knjiga,
Ljubljana 1993, 98). Raziskave, opravljene ob požaru leta 2001 na graščini Turn
pri Šoštanju, pa so pokazale, da se v njej skriva renesančni stolp iz 16. stoletja,
zato je ta in ne izginuli Amtshaus tisti, ki je mišljen s »Thurme zu Schönstein«
v listini nadvojvode Karla.
28 Prim.: Tone Ravnikar, Čas prehoda med srednjim in novim vekom v Šaleški dolini, v:
Velenje. Razprave o zgodovini mesta in okolice (ur.: Tone Ravnikar), Velenje
1999, 221–223.
249
Ob konca pa moremo vendarle ugotoviti, da so reformacijska
prizadevanja na področju Šaleške doline ostala vezana na šaleško
plemstvo ter na redke posameznike v obeh trgih, Šoštanju in Velenju.
Večina prebivalstva je ostala zvesta katoliškemu nauku in katoliškim
učenjem. Prebivalci zahodnega dela doline so to izkazali kaj ener-
gično s financiranjem izgradnje cerkvenega stolpa pri trški cerkvi v
Šoštanju. Zanimivo je, da se je tej gradnji pridružila tudi šoštanjska
gospoščina,24 ki je leta 1579 prispevala šoštanjskim tržanom 33
startinov apna za dogradnjo cerkvenega stolpa.25 Že Ignaz Orožen je
v citiranem delu domneval, da gre za stolp pri trški cerkvi sv. Mohorja
in Fortunata, kar so nato večinoma prevzemali ostali avtorji.26 Pri
tem pa ostaja neodgovorjeno vprašanje, ki nam ga postavlja letnica
1535 na vzhodni steni cerkvenega zvonika, ki nedvomno označuje
konec vsaj ene faze del na zvoniku. Ne glede na dvome pa velja:
gradbena dejavnost v Šaleški dolini, ki je ne ugotavljamo le pri
podružnični cerkvi v Šoštanju, temveč tudi na stolpu (»thurm«) v
Šoštanju,27 na gradu Velenje, gradu Švarcenštajn itd.,28 priča o izjem-
ni dejavnosti v Šaleški dolini v obravnavanem stoletju. Lahko skle-
nemo, da je to tisti čas v zgodbi Šaleške doline, ko se je »zgodovina
zgostila« tako kot nato le še v pravkar minulem 20. stoletju.
24 Zakupniki šoštanjske gospoščine so bili od 6. julija 1554 dalje Gallerji, ki se ne
pridružijo reformacijskemu gibanju v dolini.
25 Orožen 1884, 397.
26 Nazadnje: Rok Poles, Marjana Gmajner, Nika Lalek, Sakralna dediščina v Šaleški
dolini, Velenje 1998, 383/4.
27 Leta 1575 je štajerski nadvojvoda Karel dovolil Gallerjem obračunati 2000 f l za
gradnjo stolpa v Šoštanju (Orožen 1884, 418). Običajno se je ob tej listini vedno
mislilo na t. i. »Amtshaus« oz. Mestni grad v Šoštanju, ki je pogorel v 18. stoletju
(prim.: Orožen 1884, 418; Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 4. knjiga,
Ljubljana 1993, 98). Raziskave, opravljene ob požaru leta 2001 na graščini Turn
pri Šoštanju, pa so pokazale, da se v njej skriva renesančni stolp iz 16. stoletja,
zato je ta in ne izginuli Amtshaus tisti, ki je mišljen s »Thurme zu Schönstein«
v listini nadvojvode Karla.
28 Prim.: Tone Ravnikar, Čas prehoda med srednjim in novim vekom v Šaleški dolini, v:
Velenje. Razprave o zgodovini mesta in okolice (ur.: Tone Ravnikar), Velenje
1999, 221–223.
249
