Page 253 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 253
STANISLAV JU@NI^
po preselitvi Primoža Trubarja v bližnji Urach,2 kjer je Frischlin
pozneje žalostno končal. Po letu študija je bila Frischlinu dne 16. 11.
1563 zagotovljena štipendija. Dne 20. 9. 1564 (1. 8. 1565) je dosegel
baklavreat pri profesorju retorike M. G. Hitzlerju.
Dne 7. 8. 1567 je Frischlin postal magister kot najboljši od dvanaj-
stih kandidatov pri svojem poznejšem sovražniku Martinu Crusiusu
(Crushius, Krauss, r. 1526, Greben, 3 milje od Bamberga). Crusius je
bil sin protestantskega duhovnika, ki je študiral v Strasbourgu pri J.
Sturmu in leta 1559 prišel na univerzo Tübingen. Johannes Sturmius
(von Sturm, r. 1. 10. 1507, Schleiden; u. 3. 3. 1589, Strasbourg) je bil
znan reformator šol, njegovo knjigo o dialektiki (1538) pa je hranil
deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški v svoji ljubljanski knjižnici.
Frischlin je predavanja iz filologije obiskoval pri svojemu prijatelju
Dietrichu Schnepfussu (r. 1525; u. 1586), tretjem rednem profesorju
teologije v letih 1556–1586. Očeta Schnepfussove žene Barbare Brenz
in Frischlinove žene Margarethe Brenz (u. 1599) sta bila bratranca.3
Frischlin je poslušal filozofijo pri botaniku in prvem rednem
profesorju medicinske fakultete med letoma 1535 in 1566 Leonardu
Fuchsu, fiziko Aristotela pa pri svojem poznejšem sovražniku Georgu
Lieblerju (r. 1524; u. 1600), profesorju v letih 1552–1594. Johann
Schenber je bil profesor matematike in astronomije v letih 1544–1570
pred Apianom in je prav tako učil Frischlina. Pozneje je postal tretji
redni profesor na medicinski fakulteti, kjer je nadomestil Jacoba
Degena, imenovanega Schegk (r. 1511, Schorndorff; u. 1587), ki je na
medicini predaval med letoma 1553 in 1577.
Frischlin je sprva ponavljal grščino s študenti v Tübingenu, že
oktobra 1568 pa je tam postal profesor Vergilovega pesništva. Od 2.
4. 1567 do 16. 6. 1582 je bil izredni profesor poetike in zgodovine na
filozofski fakulteti v Tübingenu.4 Dne 2. in 3. 11. 1568 je slavil poroko
z Margareto, hčerjo Hansa Brenza (u. 1574/1578), dvornega mojstra
vojvode württemberškega v samostanu Reuthin pri Wildbergu, in
Anne (u. 1592).5 Dne 11. 11. 1571 se je Frischlinu rodil prvi sin Johann
2 SBL, 4, str. 208.
3 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 58.
4 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 44–45.
5 Strauss, Leben und Schriften, str. 18, 29; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 47, 58.
251
po preselitvi Primoža Trubarja v bližnji Urach,2 kjer je Frischlin
pozneje žalostno končal. Po letu študija je bila Frischlinu dne 16. 11.
1563 zagotovljena štipendija. Dne 20. 9. 1564 (1. 8. 1565) je dosegel
baklavreat pri profesorju retorike M. G. Hitzlerju.
Dne 7. 8. 1567 je Frischlin postal magister kot najboljši od dvanaj-
stih kandidatov pri svojem poznejšem sovražniku Martinu Crusiusu
(Crushius, Krauss, r. 1526, Greben, 3 milje od Bamberga). Crusius je
bil sin protestantskega duhovnika, ki je študiral v Strasbourgu pri J.
Sturmu in leta 1559 prišel na univerzo Tübingen. Johannes Sturmius
(von Sturm, r. 1. 10. 1507, Schleiden; u. 3. 3. 1589, Strasbourg) je bil
znan reformator šol, njegovo knjigo o dialektiki (1538) pa je hranil
deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški v svoji ljubljanski knjižnici.
Frischlin je predavanja iz filologije obiskoval pri svojemu prijatelju
Dietrichu Schnepfussu (r. 1525; u. 1586), tretjem rednem profesorju
teologije v letih 1556–1586. Očeta Schnepfussove žene Barbare Brenz
in Frischlinove žene Margarethe Brenz (u. 1599) sta bila bratranca.3
Frischlin je poslušal filozofijo pri botaniku in prvem rednem
profesorju medicinske fakultete med letoma 1535 in 1566 Leonardu
Fuchsu, fiziko Aristotela pa pri svojem poznejšem sovražniku Georgu
Lieblerju (r. 1524; u. 1600), profesorju v letih 1552–1594. Johann
Schenber je bil profesor matematike in astronomije v letih 1544–1570
pred Apianom in je prav tako učil Frischlina. Pozneje je postal tretji
redni profesor na medicinski fakulteti, kjer je nadomestil Jacoba
Degena, imenovanega Schegk (r. 1511, Schorndorff; u. 1587), ki je na
medicini predaval med letoma 1553 in 1577.
Frischlin je sprva ponavljal grščino s študenti v Tübingenu, že
oktobra 1568 pa je tam postal profesor Vergilovega pesništva. Od 2.
4. 1567 do 16. 6. 1582 je bil izredni profesor poetike in zgodovine na
filozofski fakulteti v Tübingenu.4 Dne 2. in 3. 11. 1568 je slavil poroko
z Margareto, hčerjo Hansa Brenza (u. 1574/1578), dvornega mojstra
vojvode württemberškega v samostanu Reuthin pri Wildbergu, in
Anne (u. 1592).5 Dne 11. 11. 1571 se je Frischlinu rodil prvi sin Johann
2 SBL, 4, str. 208.
3 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 58.
4 Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 44–45.
5 Strauss, Leben und Schriften, str. 18, 29; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 47, 58.
251
