Page 255 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 255
STANISLAV JU@NI^
Leta 1571 so univerzo zaprli zaradi kuge, o kateri je Ljubljančanom
poročal tudi Trubar.9 Frischlin je sedem let vodil filozofske disputacije
bodočih bakalavrov, ki so trajale po tri ure. Za bakalavre naj bi sestavil
celo enciklopedijo fizike, moralke, astronomije, logike in retorike, kot
je poročal senatu univerze. Jeseni 1574 je tako izprašal kar osemin-
trideset kandidatov, zadnja vprašanja pa je posvetil astronomiji. Junija
1572 Schegk ni sprejel ponujenega poučevanja medicine in Aristo-
telovega Organona, njegov položaj pa je dobil Frischlin.10 Med Frisch-
linovimi sodelavci je bil tudi privatni docent Giordano Bruno.11
Med potovanjem na državni zbor v Speier je Frischlin leta 1570
prvič obiskal Strasbourg. V Strasbourgu je leta 1574 sestavil pesem v
heksametrih o astronomski uri tamkajšnje katedrale, ki je kazala tudi
tedne, mesece, Lunine mene, gibanje Sonca in planetov, ekliptiko,
gibanje neba, stoletni koledar ter raznovrstne figure. Opisal je tudi
sončno uro in astronomsko določanje točnega časa. Knjigo verzov je
leta 1575 izdal v Strasbourgu,12 naslednje leto pa ponatisnil v Frank-
furtu na Majni. Pri pisanju je sodeloval s strasbourškim profesor-
jem matematike Conradom Dasypodiusom (Hasenfuss, Rauchfuss,
Rauhfuss, r. 1532, švicarski Frauenfeld; u. 26. 9. 1600, Strasbourg), ki
je sestavil astronomsko uro v Strasbourgu.13 V naslovu knjige je
Frischlin posebej izpostavil napake avguštinca Wilhelma (Guilelm)
Xylandra (Holzman, r. 26. 12. 1532, Augsburg; u. 10. 2. 1576, Heidel-
berg), ki je med drugim prevajal tudi Strabonova zemljepisna dela,
Eulerja, Diofanta in Michaela Psellusa. V Xylanderjevih matematičnih
delih, izdanih leto dni po Xylanderjevi smrti, najdemo kozmografijo,
navodila za uporabo globusa in planisfere. Guilelmus Xilander Augu-
stianus se je vpisal na univerzi v Tübingenu 27. 8. 1549 in dosegel
baklavreat 12. 3. 1550.14 Njegov mlajši ljubljanski sorodnik, Daniel
Xilander Carniolanus Labacensis (Daniel (Lesnik) Xylander) se je v
9 Rupel, Slovenski, 302.
10 Strauss, Leben und Schriften, str. 40, 71.
11 Strauss, Leben und Schriften, str. 414.
12 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 7, 135-136.
13 Poggendorff, Biographisch-Literarisches Handwörterbuch, str, 806; Thorndike, His-
tory of Magic, 6: 88.
14 Hermelink, Die Matrikeln, str. 343 (132/52).
253
Leta 1571 so univerzo zaprli zaradi kuge, o kateri je Ljubljančanom
poročal tudi Trubar.9 Frischlin je sedem let vodil filozofske disputacije
bodočih bakalavrov, ki so trajale po tri ure. Za bakalavre naj bi sestavil
celo enciklopedijo fizike, moralke, astronomije, logike in retorike, kot
je poročal senatu univerze. Jeseni 1574 je tako izprašal kar osemin-
trideset kandidatov, zadnja vprašanja pa je posvetil astronomiji. Junija
1572 Schegk ni sprejel ponujenega poučevanja medicine in Aristo-
telovega Organona, njegov položaj pa je dobil Frischlin.10 Med Frisch-
linovimi sodelavci je bil tudi privatni docent Giordano Bruno.11
Med potovanjem na državni zbor v Speier je Frischlin leta 1570
prvič obiskal Strasbourg. V Strasbourgu je leta 1574 sestavil pesem v
heksametrih o astronomski uri tamkajšnje katedrale, ki je kazala tudi
tedne, mesece, Lunine mene, gibanje Sonca in planetov, ekliptiko,
gibanje neba, stoletni koledar ter raznovrstne figure. Opisal je tudi
sončno uro in astronomsko določanje točnega časa. Knjigo verzov je
leta 1575 izdal v Strasbourgu,12 naslednje leto pa ponatisnil v Frank-
furtu na Majni. Pri pisanju je sodeloval s strasbourškim profesor-
jem matematike Conradom Dasypodiusom (Hasenfuss, Rauchfuss,
Rauhfuss, r. 1532, švicarski Frauenfeld; u. 26. 9. 1600, Strasbourg), ki
je sestavil astronomsko uro v Strasbourgu.13 V naslovu knjige je
Frischlin posebej izpostavil napake avguštinca Wilhelma (Guilelm)
Xylandra (Holzman, r. 26. 12. 1532, Augsburg; u. 10. 2. 1576, Heidel-
berg), ki je med drugim prevajal tudi Strabonova zemljepisna dela,
Eulerja, Diofanta in Michaela Psellusa. V Xylanderjevih matematičnih
delih, izdanih leto dni po Xylanderjevi smrti, najdemo kozmografijo,
navodila za uporabo globusa in planisfere. Guilelmus Xilander Augu-
stianus se je vpisal na univerzi v Tübingenu 27. 8. 1549 in dosegel
baklavreat 12. 3. 1550.14 Njegov mlajši ljubljanski sorodnik, Daniel
Xilander Carniolanus Labacensis (Daniel (Lesnik) Xylander) se je v
9 Rupel, Slovenski, 302.
10 Strauss, Leben und Schriften, str. 40, 71.
11 Strauss, Leben und Schriften, str. 414.
12 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532; Röckelein, Ein unruhig Poet, str. 7, 135-136.
13 Poggendorff, Biographisch-Literarisches Handwörterbuch, str, 806; Thorndike, His-
tory of Magic, 6: 88.
14 Hermelink, Die Matrikeln, str. 343 (132/52).
253
