Page 269 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 269
STANISLAV JU@NI^
tako pa Thomasa Erastusa, o kateremu je pisal kalvinec Johannes
Magirus (r. okoli 1560; u. 1596) v eni od Wolfovih knjig. Frischlin je
pred začetek svoje astronomije dodal še elegijo svoji ženi Margareti
Brenz (Brentiam); pesem so po njegovi smrti leta 1601 v Strasbourgu
ponatisnili v Operum poeticorum pars elegiaca. Navajal je sorazmerno
veliko grških citatov, kar sicer ni bila navada; s tem je seveda posebej
poudaril svojo učenost.
V uvodu je Frischlin svaril pred astrologijo, sklicujoč se na Lukov
evangelij po pridigi kanclerja tübingenske univerze dr. Jacoba An-
dreaeja (Andreaë, r. 1528; u. 1596) po mrku Sonca dne 9. 4. 1567
sedem minut čez poldne. Noben kristjan ali umen matematik naj ne
bi predvidevanj iz vesolja uporabil na Zemlji. Frischlin in Andreae sta
bila zelo blizu mnenju Pica della Mirandole (r. 1463; u. 1494), objav-
ljenega v Disputationes adversus astrologiam divinatricam. Andreae je
poudarjal, da položaji planetov ne uničujejo Nemčije, temveč to
počne človeško zapostavljanje Boga, pokvarjenost rimske Cerkve in
vsesplošna razuzdanost ljudi. Tako je bil s svojimi stališči bližje
Luthru kot Philippu Melanchthonu (r. 1497; u. 1560).70 Vojvoda
württemberški je pripeljal Andreaeja in Melchiorja Jägerja na uni-
verzo v Tübingenu, kjer je bil Andreae prvi redni profesor teologije v
letih 1561–1590. Pozneje je postal najpomembnejši mož tübingenske
univerze in Frischlinov nasprotnik.
Frischlin je opisal podobnost med ljudmi in planeti in ločeval
opazovalno astronomijo od astrologije.71 Zanimala ga je barva ognja
supernove,72 ki jo je kljub Maestlinovi razlagi še vedno istovetil s
kometi.73 Dodal je še nekaj apokaliptičnih misli o Jezusu na nebu.74
Pisanje je sklenil z željo, da bi znanost in predvsem astronomija
vojvodi württemberškemu prinesla srečo.75 Zanimala ga je povezava
70 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 125–126, 128; Strauss, Leben und Schriften, str.
283.
71 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 533; Frischlin, De astronomicae artis, str. 8.
72 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 534, 536; Frischlin, De astronomicae artis, str.
4 (verzi 97–100, 105–110).
73 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 535.
74 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 536.
75 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 535; Frischlin, De astronomicae artis, str. 26
(verzi 822–831).
267
tako pa Thomasa Erastusa, o kateremu je pisal kalvinec Johannes
Magirus (r. okoli 1560; u. 1596) v eni od Wolfovih knjig. Frischlin je
pred začetek svoje astronomije dodal še elegijo svoji ženi Margareti
Brenz (Brentiam); pesem so po njegovi smrti leta 1601 v Strasbourgu
ponatisnili v Operum poeticorum pars elegiaca. Navajal je sorazmerno
veliko grških citatov, kar sicer ni bila navada; s tem je seveda posebej
poudaril svojo učenost.
V uvodu je Frischlin svaril pred astrologijo, sklicujoč se na Lukov
evangelij po pridigi kanclerja tübingenske univerze dr. Jacoba An-
dreaeja (Andreaë, r. 1528; u. 1596) po mrku Sonca dne 9. 4. 1567
sedem minut čez poldne. Noben kristjan ali umen matematik naj ne
bi predvidevanj iz vesolja uporabil na Zemlji. Frischlin in Andreae sta
bila zelo blizu mnenju Pica della Mirandole (r. 1463; u. 1494), objav-
ljenega v Disputationes adversus astrologiam divinatricam. Andreae je
poudarjal, da položaji planetov ne uničujejo Nemčije, temveč to
počne človeško zapostavljanje Boga, pokvarjenost rimske Cerkve in
vsesplošna razuzdanost ljudi. Tako je bil s svojimi stališči bližje
Luthru kot Philippu Melanchthonu (r. 1497; u. 1560).70 Vojvoda
württemberški je pripeljal Andreaeja in Melchiorja Jägerja na uni-
verzo v Tübingenu, kjer je bil Andreae prvi redni profesor teologije v
letih 1561–1590. Pozneje je postal najpomembnejši mož tübingenske
univerze in Frischlinov nasprotnik.
Frischlin je opisal podobnost med ljudmi in planeti in ločeval
opazovalno astronomijo od astrologije.71 Zanimala ga je barva ognja
supernove,72 ki jo je kljub Maestlinovi razlagi še vedno istovetil s
kometi.73 Dodal je še nekaj apokaliptičnih misli o Jezusu na nebu.74
Pisanje je sklenil z željo, da bi znanost in predvsem astronomija
vojvodi württemberškemu prinesla srečo.75 Zanimala ga je povezava
70 Methuen, Kepler’s Tübingen, str. 125–126, 128; Strauss, Leben und Schriften, str.
283.
71 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 533; Frischlin, De astronomicae artis, str. 8.
72 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 534, 536; Frischlin, De astronomicae artis, str.
4 (verzi 97–100, 105–110).
73 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 535.
74 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 536.
75 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 535; Frischlin, De astronomicae artis, str. 26
(verzi 822–831).
267
