Page 268 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 268
RAZPRAVE, [TUDIJE
Frankfurtsko izdajo astronomije iz leta 1586 je Frischlin posvetil
saškemu volilnemu knezu Kristianu. Sprva je delo v rokopisu, ki ga
hranijo v Vatikanu, spisal v čast nadvojvodi Karlu. Delo v petih
knjigah so ponatisnili po Frischlinovi smrti leta 1601.
Preglednica 1: Poglavja Frischlinove astronomije (1586)
Naslov Strani
O nebu 1–56
O osnovnih vrstah pasov, območij in klim 57–128
O gibanju osmih orb in o zvezdah stalnicah 129–214
O zvezdah in posebej o Soncu 215–337
O naravnem gibanju Lune, njenih lastnostih ter vplivih 337–469
Frischlin je pisal v obliki vprašanj in odgovorov, podobno kot
Kepler pozneje svojo Epitome astronomia Copernicana. Vendar pa je
Frischlin ostal pri Aristotelovi filozofiji narave.68
Frischlin je v svoji De Astronomica zavrnil astrologijo in ob njej
celo Kopernika, soglašal pa je s Claviusovo (katoliško!) gregori-
jansko reformo koledarja.69 Papež Gregor XIII. je namreč z bulo
Inter Gravissimas dne 22. 2. 1582 v Papeški državi uvedel nov koledar.
Izpustil je deset dni, tako da je za dnem 4. 10. 1582 sledil kar 15. 10.
1582. Protestant Frischlin je nenavadno pogumno podprl koledar-
sko reformo. Habsburška monarhija je privzela gregorijanski ko-
ledar leta 1584. Pozneje ga je podprl tudi protestant Kepler, kar je
bil eden od povodov, da se tudi njemu ni posrečilo dobiti službe v
Tübingenu.
Za posvetilom je Frischlin naštel: svetnike, filozofe, matematike,
zdravnike in pesnike, katerih dela je uporabljal; podobno je ponovil
še ob koncu knjige. Med redkimi sodobniki je navedel predvsem
Peucerja (Peucerus), med antičnimi pa Strabona; njegovo Geografijo je
nabavil tudi deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški. Med zdravniki je
Frischlin cenil Valleriola (njegovo knjigo je nabavil tudi Wolf), prav
68 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532-533.
69 Thorndike, History of Magic, 5: 380, 405, 6: 190-192, 197.
266
Frankfurtsko izdajo astronomije iz leta 1586 je Frischlin posvetil
saškemu volilnemu knezu Kristianu. Sprva je delo v rokopisu, ki ga
hranijo v Vatikanu, spisal v čast nadvojvodi Karlu. Delo v petih
knjigah so ponatisnili po Frischlinovi smrti leta 1601.
Preglednica 1: Poglavja Frischlinove astronomije (1586)
Naslov Strani
O nebu 1–56
O osnovnih vrstah pasov, območij in klim 57–128
O gibanju osmih orb in o zvezdah stalnicah 129–214
O zvezdah in posebej o Soncu 215–337
O naravnem gibanju Lune, njenih lastnostih ter vplivih 337–469
Frischlin je pisal v obliki vprašanj in odgovorov, podobno kot
Kepler pozneje svojo Epitome astronomia Copernicana. Vendar pa je
Frischlin ostal pri Aristotelovi filozofiji narave.68
Frischlin je v svoji De Astronomica zavrnil astrologijo in ob njej
celo Kopernika, soglašal pa je s Claviusovo (katoliško!) gregori-
jansko reformo koledarja.69 Papež Gregor XIII. je namreč z bulo
Inter Gravissimas dne 22. 2. 1582 v Papeški državi uvedel nov koledar.
Izpustil je deset dni, tako da je za dnem 4. 10. 1582 sledil kar 15. 10.
1582. Protestant Frischlin je nenavadno pogumno podprl koledar-
sko reformo. Habsburška monarhija je privzela gregorijanski ko-
ledar leta 1584. Pozneje ga je podprl tudi protestant Kepler, kar je
bil eden od povodov, da se tudi njemu ni posrečilo dobiti službe v
Tübingenu.
Za posvetilom je Frischlin naštel: svetnike, filozofe, matematike,
zdravnike in pesnike, katerih dela je uporabljal; podobno je ponovil
še ob koncu knjige. Med redkimi sodobniki je navedel predvsem
Peucerja (Peucerus), med antičnimi pa Strabona; njegovo Geografijo je
nabavil tudi deželni glavar Wolf Engelbert Turjaški. Med zdravniki je
Frischlin cenil Valleriola (njegovo knjigo je nabavil tudi Wolf), prav
68 Weichenhan, Ergo perit coelum, str. 532-533.
69 Thorndike, History of Magic, 5: 380, 405, 6: 190-192, 197.
266
