Page 282 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 282
BILO JE POVEDANO
prodiranja protestantizma med Hrvate, v preostalih devetih poglavjih
pa je obdelal nastajanje hrvaških protestantskih knjig v slovensko-
hrvaškem založniško-tiskarskem zavodu (v slovenski publicistiki
večinoma imenovan Ungnadov biblijski zavod) v Urachu v letih 1560–
64. Tega največkrat imenuje »hrvatska protestantska tiskara«, le
nekajkrat pa »hrvatskoslovenska tiskara« ali »slovenska i hrvatska
tiskara«. Podrobno je predstavil vse tri glavne tvorce zavoda (Vergerij,
Ungnad, Trubar) in njihovo prizadevanje za pridobitev zmožnih
prevajalcev in korektorjev; orisal je seveda tudi Stjepana Konzula,
Antuna Dalmatina in druge. Predvsem pa je zaokroženo opisal
značilnosti, težave in uspehe v delovanju zavoda.
Za predstavitev Bučarjevega znanstvenega dela v naši reviji smo
izbrali odlomke iz poglavij Začetki reformacije med Hrvati (str. 9–30),
Ureditev hrvaške tiskarne v Urachu (73–106) in Razpečavanje hrvaških
protestantskih knjig (163–184).
Začetki reformacije med Hrvati
[9] Reformacija se je že v 16. stoletju razširila po skoraj vsej Evropi
ter je kmalu prišla tudi na ozemlje, na katerem so prebivali Hrvati.
Glavni prehod, po katerem je reformacija prodirala v naše kraje, sta
bili Kranjska in Ogrska, ker so v teh deželah po prizadevanju reformi-
ranega plemstva zelo zgodaj sprejeli novo vero. […]
[10] Nova religija se je lahko takoj priljubila tudi preprostemu
ljudstvu predvsem zato, ker se je postavila na narodni slovenski temelj
in je začela izdajati cerkvene in verske knjige v ljudskem jeziku. Zato
so takoj začeli tiskati tudi slovenske protestantske knjige za ljudstvo.
V okviru tega je bila že leta 1555 [pravilno: 1550] utemeljena na
Württemberškem v Tübingenu slovenska književnost, njen namen
pa je bilo širjenje protestantizma med Slovenci.
Hrvati so že v Kranjski, in sicer v Beli krajini, kjer so takrat
prebivali poleg Slovencev tudi Hrvati, ki so zdaj že poslovenjeni, prišli
v neposredni stik z reformiranimi Slovenci in nemškim slovenskim
plemstvom, ki je večinoma prešlo k Luthrovemu nauku. Glavno
središče in izhodišče, iz katerega se je reformacija širila med Hrvate,
je bilo mesto Metlika. V njej se omenjata protestantska hrvaška šola
280
prodiranja protestantizma med Hrvate, v preostalih devetih poglavjih
pa je obdelal nastajanje hrvaških protestantskih knjig v slovensko-
hrvaškem založniško-tiskarskem zavodu (v slovenski publicistiki
večinoma imenovan Ungnadov biblijski zavod) v Urachu v letih 1560–
64. Tega največkrat imenuje »hrvatska protestantska tiskara«, le
nekajkrat pa »hrvatskoslovenska tiskara« ali »slovenska i hrvatska
tiskara«. Podrobno je predstavil vse tri glavne tvorce zavoda (Vergerij,
Ungnad, Trubar) in njihovo prizadevanje za pridobitev zmožnih
prevajalcev in korektorjev; orisal je seveda tudi Stjepana Konzula,
Antuna Dalmatina in druge. Predvsem pa je zaokroženo opisal
značilnosti, težave in uspehe v delovanju zavoda.
Za predstavitev Bučarjevega znanstvenega dela v naši reviji smo
izbrali odlomke iz poglavij Začetki reformacije med Hrvati (str. 9–30),
Ureditev hrvaške tiskarne v Urachu (73–106) in Razpečavanje hrvaških
protestantskih knjig (163–184).
Začetki reformacije med Hrvati
[9] Reformacija se je že v 16. stoletju razširila po skoraj vsej Evropi
ter je kmalu prišla tudi na ozemlje, na katerem so prebivali Hrvati.
Glavni prehod, po katerem je reformacija prodirala v naše kraje, sta
bili Kranjska in Ogrska, ker so v teh deželah po prizadevanju reformi-
ranega plemstva zelo zgodaj sprejeli novo vero. […]
[10] Nova religija se je lahko takoj priljubila tudi preprostemu
ljudstvu predvsem zato, ker se je postavila na narodni slovenski temelj
in je začela izdajati cerkvene in verske knjige v ljudskem jeziku. Zato
so takoj začeli tiskati tudi slovenske protestantske knjige za ljudstvo.
V okviru tega je bila že leta 1555 [pravilno: 1550] utemeljena na
Württemberškem v Tübingenu slovenska književnost, njen namen
pa je bilo širjenje protestantizma med Slovenci.
Hrvati so že v Kranjski, in sicer v Beli krajini, kjer so takrat
prebivali poleg Slovencev tudi Hrvati, ki so zdaj že poslovenjeni, prišli
v neposredni stik z reformiranimi Slovenci in nemškim slovenskim
plemstvom, ki je večinoma prešlo k Luthrovemu nauku. Glavno
središče in izhodišče, iz katerega se je reformacija širila med Hrvate,
je bilo mesto Metlika. V njej se omenjata protestantska hrvaška šola
280
