Page 283 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 283
FRANJO BU^AR
in cerkvena občina s številnimi hrvaškimi protestantskimi pridigarji,
ki so jih plačevali in vzdrževali kranjski stanovi. Najznamenitejši med
pridigarji je bil Grgur Vlahović, po rodu iz Ribnika na Hrvaškem,
nedaleč od Metlike. Vlahović je bil že leta 1559 ugleden pridigar.
Pozneje je širil tudi slovenske in hrvaške knjige, skrbel za hrvaške
prevajalce protestantaske Biblije in za sodelavce v hrvaški protestant-
ski tiskarni v Urachu na Württemberškem. Zaradi reformacije ga je
preganjal ljubljanski škof Peter Seebach in ga celo ukazal prijeti in
zapreti. Vlahović je pobegnil iz ječe in še bolj goreče pridigal po
Metliki, tako da je pridobil in spreobrnil v novo vero vso okolico do
deset milj daleč.
[11] Vlahovića je vabil celo hrvaški ban Petar Erdödy (1557–1567),
naj pride za pridigarja v Hrvaški. […] Vlahović je pridigal tudi pod
Okićem, kjer sta bila navzoča ban in zagrebški škof Matija Bruman
(1558–1563), ki je tudi bil naklonjen novi veri […].
[11–12] Po Vlahovićevem prizadevanju se je reformacija razširila
tudi okrog Ozlja na gospostvu knezov Zrinjskih, ki so se nagibali k
reformaciji. Tam se je kot pridigar nove vere odlikoval tudi Petar Lukić
iz Trga blizu Ozlja.
[12] Reformacija se je zlahka širila tudi po Hrvaški krajini, kjer je
bilo veliko nemškega protestantskega vojaštva. Protestantski vojaški
pridigarji so dobivali tudi posebno plačo. […] Središče reformacije v
vojni krajini je bil Karlovec. Takoj po ustanovitvi tega mesta leta 1579
je prišel v trdnjavo tudi protestantski vojaški pridigar, čeprav je bil
nadvojvoda Karel, ki je osnoval trdnjavo, velik nasprotnik nove vere.
Kmalu zasledimo v Karlovcu dva pridigarja, enega za častnike, ki je
pridgal v nemščini, in drugega za moštvo, ki je pridigal v hrvaščini.
Karlovec je bil pomembna točka tudi za razpošiljanje hrvaških prote-
stantskih knjig z Nemškega, zlasti v času reakcije [protireformacije],
ko knjig niso smeli pošiljati skozi avstrijske dežele, temveč so jih
spravljali v Karlovec čez Ogrsko. Prek Karlovca so pošiljali celo
slovenske protestantske knjige na Kranjsko.
Od leta 1591 so imeli protestanti v Karlovcu tudi svojo kapelo,
pokopališče in šolo. Leta 1597 so celo zgradili ob pomoči kranjskih,
štajerskih in koroških stanov protestantsko cerkev, ki je bila v rabi do
leta 1645, ko jo je katoliška reakcija končno zaprla. Protestantizem
281
in cerkvena občina s številnimi hrvaškimi protestantskimi pridigarji,
ki so jih plačevali in vzdrževali kranjski stanovi. Najznamenitejši med
pridigarji je bil Grgur Vlahović, po rodu iz Ribnika na Hrvaškem,
nedaleč od Metlike. Vlahović je bil že leta 1559 ugleden pridigar.
Pozneje je širil tudi slovenske in hrvaške knjige, skrbel za hrvaške
prevajalce protestantaske Biblije in za sodelavce v hrvaški protestant-
ski tiskarni v Urachu na Württemberškem. Zaradi reformacije ga je
preganjal ljubljanski škof Peter Seebach in ga celo ukazal prijeti in
zapreti. Vlahović je pobegnil iz ječe in še bolj goreče pridigal po
Metliki, tako da je pridobil in spreobrnil v novo vero vso okolico do
deset milj daleč.
[11] Vlahovića je vabil celo hrvaški ban Petar Erdödy (1557–1567),
naj pride za pridigarja v Hrvaški. […] Vlahović je pridigal tudi pod
Okićem, kjer sta bila navzoča ban in zagrebški škof Matija Bruman
(1558–1563), ki je tudi bil naklonjen novi veri […].
[11–12] Po Vlahovićevem prizadevanju se je reformacija razširila
tudi okrog Ozlja na gospostvu knezov Zrinjskih, ki so se nagibali k
reformaciji. Tam se je kot pridigar nove vere odlikoval tudi Petar Lukić
iz Trga blizu Ozlja.
[12] Reformacija se je zlahka širila tudi po Hrvaški krajini, kjer je
bilo veliko nemškega protestantskega vojaštva. Protestantski vojaški
pridigarji so dobivali tudi posebno plačo. […] Središče reformacije v
vojni krajini je bil Karlovec. Takoj po ustanovitvi tega mesta leta 1579
je prišel v trdnjavo tudi protestantski vojaški pridigar, čeprav je bil
nadvojvoda Karel, ki je osnoval trdnjavo, velik nasprotnik nove vere.
Kmalu zasledimo v Karlovcu dva pridigarja, enega za častnike, ki je
pridgal v nemščini, in drugega za moštvo, ki je pridigal v hrvaščini.
Karlovec je bil pomembna točka tudi za razpošiljanje hrvaških prote-
stantskih knjig z Nemškega, zlasti v času reakcije [protireformacije],
ko knjig niso smeli pošiljati skozi avstrijske dežele, temveč so jih
spravljali v Karlovec čez Ogrsko. Prek Karlovca so pošiljali celo
slovenske protestantske knjige na Kranjsko.
Od leta 1591 so imeli protestanti v Karlovcu tudi svojo kapelo,
pokopališče in šolo. Leta 1597 so celo zgradili ob pomoči kranjskih,
štajerskih in koroških stanov protestantsko cerkev, ki je bila v rabi do
leta 1645, ko jo je katoliška reakcija končno zaprla. Protestantizem
281
