Page 285 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 285
FRANJO BU^AR
protestantske knjige, so se skoraj vsi glagoljaši pridružili novi veri.
Središče novovernikov je bilo mesto Pazin.
[24] Omenjeno je že bilo, da se je protestantizem širil med Hrvati
tudi s hrvaškimi protestantskimi knjigami iz daljne Württemberške,
to pa je ravno eden najpomembnejših in najzanimivejših monentov
v vsem širjenju reformacije.
Popolnoma naravno je, da se je hrvaški narod, ki je živel v tesnem
stiku s slovenskim že reformiranim narodom, tudi zgledoval po njem.
Zanimivo in vredno razmisleka pa je, kako [25] so se v tem primeru
daljni Nemci živo zavzeli za religijo Hrvatov, čeprav niso imeli z njimi
nikakršnih stikov ali vezi. To je še zlasti zanimivo, če poudarimo vpliv
Nemcev na razvoj takratne hrvaške (protestantske) književnosti, ker
je njihovo prizadevanje za knjigo, seveda samo iz verskih razlogov,
bilo veliko močnejše kot takratno prizadevanje Hrvatov za hrvaško
književnost. Razlog za to, da to ni rodilo popolnega in trajnega
uspeha, je v tem, da so bile hrvaške protestantske knjige tiskane bodisi
v glagolici, ki je bila v rabi samo na nekaterih ozemljih, bodisi v cirilici,
ki je bila med Hrvati precej neznana. S temi knjigami so želeli po
zgledu drugih narodov vplivati na ljudstvo, to pa žal sploh ni znalo
brati.
Ureditev hrvaške tiskarne v Urachu
[73] Še preden je hrvaška tiskarna v Urachu začela delovati, je to
napovedal Trubar v svojem Registru [Register und summarischer Inhalt],
ki je izšel leta 1561 v Tübingenu. V Registru je popis vseh dotedanjih
Trubarjevih izdanih slovenskih knjig z omembo, da bodo te knjige
natisnjene tudi v glagolici in cirilici v hrvaščini, ker ta jezik in pisavo
uporabljajo tudi Turki. Hkrati je navedeno, kaj vse bo prevedeno in
izdano v hrvaščini. V registru sta že prikazana trojna glagolska
abeceda z latinično transkripcijo in glagolski črkovni zapis števil.
Hkrati je omenjeno, da se cirilske črke že režejo in ulivajo in da bodo
z njimi natisnjene tiste knjige, ki bodo naštete v naslednjem registru,
ta pa potem ni izšel. In tako se je uresničilo, kar je Trubar leta 1557
napovedal v predgovoru k prvemu delu svoje Novega testamenta, kjer
pravi, kako lepo bi bilo, če bi se našel kak hrvaški duhovnik in
prevedel njegove slovenske protestantske knjige v hrvaški jezik. Tak
283
protestantske knjige, so se skoraj vsi glagoljaši pridružili novi veri.
Središče novovernikov je bilo mesto Pazin.
[24] Omenjeno je že bilo, da se je protestantizem širil med Hrvati
tudi s hrvaškimi protestantskimi knjigami iz daljne Württemberške,
to pa je ravno eden najpomembnejših in najzanimivejših monentov
v vsem širjenju reformacije.
Popolnoma naravno je, da se je hrvaški narod, ki je živel v tesnem
stiku s slovenskim že reformiranim narodom, tudi zgledoval po njem.
Zanimivo in vredno razmisleka pa je, kako [25] so se v tem primeru
daljni Nemci živo zavzeli za religijo Hrvatov, čeprav niso imeli z njimi
nikakršnih stikov ali vezi. To je še zlasti zanimivo, če poudarimo vpliv
Nemcev na razvoj takratne hrvaške (protestantske) književnosti, ker
je njihovo prizadevanje za knjigo, seveda samo iz verskih razlogov,
bilo veliko močnejše kot takratno prizadevanje Hrvatov za hrvaško
književnost. Razlog za to, da to ni rodilo popolnega in trajnega
uspeha, je v tem, da so bile hrvaške protestantske knjige tiskane bodisi
v glagolici, ki je bila v rabi samo na nekaterih ozemljih, bodisi v cirilici,
ki je bila med Hrvati precej neznana. S temi knjigami so želeli po
zgledu drugih narodov vplivati na ljudstvo, to pa žal sploh ni znalo
brati.
Ureditev hrvaške tiskarne v Urachu
[73] Še preden je hrvaška tiskarna v Urachu začela delovati, je to
napovedal Trubar v svojem Registru [Register und summarischer Inhalt],
ki je izšel leta 1561 v Tübingenu. V Registru je popis vseh dotedanjih
Trubarjevih izdanih slovenskih knjig z omembo, da bodo te knjige
natisnjene tudi v glagolici in cirilici v hrvaščini, ker ta jezik in pisavo
uporabljajo tudi Turki. Hkrati je navedeno, kaj vse bo prevedeno in
izdano v hrvaščini. V registru sta že prikazana trojna glagolska
abeceda z latinično transkripcijo in glagolski črkovni zapis števil.
Hkrati je omenjeno, da se cirilske črke že režejo in ulivajo in da bodo
z njimi natisnjene tiste knjige, ki bodo naštete v naslednjem registru,
ta pa potem ni izšel. In tako se je uresničilo, kar je Trubar leta 1557
napovedal v predgovoru k prvemu delu svoje Novega testamenta, kjer
pravi, kako lepo bi bilo, če bi se našel kak hrvaški duhovnik in
prevedel njegove slovenske protestantske knjige v hrvaški jezik. Tak
283
