Page 287 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 287
FRANJO BU^AR
po sosednjih kranjskih krajih. Tudi posvetni gospodje so kot vojaški
poveljniki v Beli krajini uporabljali v svojem dopisovanju tako glago-
lico kot cirilico in latinico. Na območju Metlike so se stikala čakavsko,
štokavsko in kajkavsko narečje; Metlika je bila nekakšno kulturno
središče takratnega pismenega izobraženstva.
Za pregled Konzulovih in Dalmatinovih rokopisnih prevodov so
se 28. avgusta 1559 sestali nekateri odličnejši hrvaški glagoljaši, kakor
da bi bil zbor privržencev nove vere. Med njimi je bil sloviti prote-
stantski pridigar Grgur Vlahović, komtur nemškega viteškega reda
sv. Ivana Jeruzalemskega Matija Zmajić iz Metlike […].
Vsi zbrani so takoj sestavili prošnjo vsem dobrim kristjanom za
podporo temu podjetju ter jo podkrepili s svojimi podpisi in pečati.
O tem je Klombner obširno pisal leta 1563 (iz Ljubljane, 25.
januarja) [v Urach] Ungnadu […].
[78] Konzul se je takrat s priporočili iz Metlike vrnil na Württem-
berško, […] svoj rokopis pa je pustil v Ljubljani pri Dalmatinu, naj ga
po navodilih, dobljenih v Metliki, spopolni in popravi.
[83] Konzul je nato po Ungnadovem nalogu, vendar brez Tru-
barjeve vednosti (ta je takrat deloval v Ljubljani, z njim pa se niti
Ungnad niti Konzul nista več dobro ujemala) spet odpotoval na jug,
da bi našel nove sodelavce za tiskarno [v Urachu] in dal spet pregledati
svoje nove prevode. Proti koncu leta 1562 in v začetku leta 1563 je
Konzul z novim sodelavcem za hrvaško tiskarno Jurajem Cvečićem
potoval po Kranjski, Istri in Hrvaški, Trubar je pri Ungnadu sprožil
dvom, da je morda vendarle kaj prevedeno narobe, saj Konzil že veliko
let ni živel v domovini. Morda pa je tudi Konzul sam bil prepričan, da
ni popolnoma kos svoji nalogi, čeprav jo je glede na tedanje razmere
razmeroma dobro opravil. Klombner je kranjskim deželnim stano-
vom, prek katerih so potekala ta dogovarjanja, predlagal za korektorje
tele može: iz Istre Ivana Fabijančića, duhovnika v Pazinu, župnika na
Krasu Ivana Lamello iz Vipave, župnika v Toplicah pri Novem mestu
na Dolenjskem, župnika iz Starega trga v Kranjski, Grgurja Vlahovića
iz Metlike in Juraja Pišeca, starega in izkušenega pisarja v Metliki, ker
so vsi zelo vešči hrvaškega jezika in pisave.
Največ je za vse to skrbel stanovski pisar Matija Klombner v
Ljubljani. Klombner je bil eden glavnih dejavnikov v takratni še novi
285
po sosednjih kranjskih krajih. Tudi posvetni gospodje so kot vojaški
poveljniki v Beli krajini uporabljali v svojem dopisovanju tako glago-
lico kot cirilico in latinico. Na območju Metlike so se stikala čakavsko,
štokavsko in kajkavsko narečje; Metlika je bila nekakšno kulturno
središče takratnega pismenega izobraženstva.
Za pregled Konzulovih in Dalmatinovih rokopisnih prevodov so
se 28. avgusta 1559 sestali nekateri odličnejši hrvaški glagoljaši, kakor
da bi bil zbor privržencev nove vere. Med njimi je bil sloviti prote-
stantski pridigar Grgur Vlahović, komtur nemškega viteškega reda
sv. Ivana Jeruzalemskega Matija Zmajić iz Metlike […].
Vsi zbrani so takoj sestavili prošnjo vsem dobrim kristjanom za
podporo temu podjetju ter jo podkrepili s svojimi podpisi in pečati.
O tem je Klombner obširno pisal leta 1563 (iz Ljubljane, 25.
januarja) [v Urach] Ungnadu […].
[78] Konzul se je takrat s priporočili iz Metlike vrnil na Württem-
berško, […] svoj rokopis pa je pustil v Ljubljani pri Dalmatinu, naj ga
po navodilih, dobljenih v Metliki, spopolni in popravi.
[83] Konzul je nato po Ungnadovem nalogu, vendar brez Tru-
barjeve vednosti (ta je takrat deloval v Ljubljani, z njim pa se niti
Ungnad niti Konzul nista več dobro ujemala) spet odpotoval na jug,
da bi našel nove sodelavce za tiskarno [v Urachu] in dal spet pregledati
svoje nove prevode. Proti koncu leta 1562 in v začetku leta 1563 je
Konzul z novim sodelavcem za hrvaško tiskarno Jurajem Cvečićem
potoval po Kranjski, Istri in Hrvaški, Trubar je pri Ungnadu sprožil
dvom, da je morda vendarle kaj prevedeno narobe, saj Konzil že veliko
let ni živel v domovini. Morda pa je tudi Konzul sam bil prepričan, da
ni popolnoma kos svoji nalogi, čeprav jo je glede na tedanje razmere
razmeroma dobro opravil. Klombner je kranjskim deželnim stano-
vom, prek katerih so potekala ta dogovarjanja, predlagal za korektorje
tele može: iz Istre Ivana Fabijančića, duhovnika v Pazinu, župnika na
Krasu Ivana Lamello iz Vipave, župnika v Toplicah pri Novem mestu
na Dolenjskem, župnika iz Starega trga v Kranjski, Grgurja Vlahovića
iz Metlike in Juraja Pišeca, starega in izkušenega pisarja v Metliki, ker
so vsi zelo vešči hrvaškega jezika in pisave.
Največ je za vse to skrbel stanovski pisar Matija Klombner v
Ljubljani. Klombner je bil eden glavnih dejavnikov v takratni še novi
285
