Page 284 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 284
BILO JE POVEDANO
pa se je v Karlovcu obdržal do leta 1658, ko so v trdnjavo prišli
frančiškani in reformacijo docela iztrebili. […]
Zrinski so podpirali reformacijo na svojem karlovškem območju,
še bolj pa so jo širili po Medmurju. Že Nikolaj Zrinski-Sigetski je bil
privrženec reformacije, njegov sin Jurij Zrinski st. pa je odkrito
prestopil v [13] protestantizem. Jurij je ukazal pregnati vse katoliške
duhovnike z vseh svojih medmurskih posestev. Številne katoliške
cerkve so bodisi porušili bodisi zaprli ter povsod nastavili luteranske
in kalvinske pridigarje.
[14] Ko je leta 1565 propadla hrvaška protestantska tiskarna v
Urachu in je katoliška reakcija začela čedalje bolj ovirati edino slo-
vensko tiskarno v Ljubljani, je Zrinski po zgledu mnogih takratnih
knezov ustanovil na svoji posesti Nedelišće v Medmurju hrvaško
protestantsko tiskarno. Zrinski je povabil tiskarja Rudolfa Hoffhal-
terja iz Dolnje Lendave [v Prekmurju] v sosednji Ogrski. […]
[16] Leta 1586 je bila hrvaška tiskarna preseljena iz Nedelišća v
Varaždin. Sem je prišel, ker je Hoffhalter spet odšel na Ogrsko, na
povabilo Zrinjskega tiskar Mandelc (Manlius) iz Ljubljane, ki je moral
zaradi hude katoliške reakcije leta 1580 tam opustiti svojo slovensko-
nemško protestantsko tiskarno. […]
[23] Istra je bila reformirana prek Benetk, ki jim je pripadala vsa
Istra razen Pazinske grofije. V Istri so delovali v duhu reformacije
brata Vergerija, Flacij Ilirik in Stjepan Konzul in številni drugi ugledni
duhovniki, tako da je skoraj vse tamkajšnje duhovništvo sprejelo
Luthrov nauk. Benetke so zaradi političnega nasprotovanja Rimu
sprva podpirale reformacijo in zato je bila reformaciji odprta pot v
Istro.
Pozneje so se Benetke iz političnih razlogov spet pobotale z
Rimom, zato so na papeževo zahtevo uvedle v svoje dežele tudi
cerkveno inkvizicijo. Ta je začela neusmiljeno preganjati vse privr-
žence reformacije. Kdor se ni uklonil, je moral zapustiti vse beneške
dežele in vode ter je bil javno izobčen iz Cerkve. Enako stroge uredbe
zoper novovernike so bile objavljene tudi v Pazinski grofiji, kjer so
avstrijski vojvode, ki jim je ta grofija pripadala, izdali ukaz, da je treba
izgnati vsakogar, ki bi izpovedoval novo vero. V grofijo je bila refor-
macija prinesena iz Kranjske, ko pa so se začele po Istri širiti glagolske
282
pa se je v Karlovcu obdržal do leta 1658, ko so v trdnjavo prišli
frančiškani in reformacijo docela iztrebili. […]
Zrinski so podpirali reformacijo na svojem karlovškem območju,
še bolj pa so jo širili po Medmurju. Že Nikolaj Zrinski-Sigetski je bil
privrženec reformacije, njegov sin Jurij Zrinski st. pa je odkrito
prestopil v [13] protestantizem. Jurij je ukazal pregnati vse katoliške
duhovnike z vseh svojih medmurskih posestev. Številne katoliške
cerkve so bodisi porušili bodisi zaprli ter povsod nastavili luteranske
in kalvinske pridigarje.
[14] Ko je leta 1565 propadla hrvaška protestantska tiskarna v
Urachu in je katoliška reakcija začela čedalje bolj ovirati edino slo-
vensko tiskarno v Ljubljani, je Zrinski po zgledu mnogih takratnih
knezov ustanovil na svoji posesti Nedelišće v Medmurju hrvaško
protestantsko tiskarno. Zrinski je povabil tiskarja Rudolfa Hoffhal-
terja iz Dolnje Lendave [v Prekmurju] v sosednji Ogrski. […]
[16] Leta 1586 je bila hrvaška tiskarna preseljena iz Nedelišća v
Varaždin. Sem je prišel, ker je Hoffhalter spet odšel na Ogrsko, na
povabilo Zrinjskega tiskar Mandelc (Manlius) iz Ljubljane, ki je moral
zaradi hude katoliške reakcije leta 1580 tam opustiti svojo slovensko-
nemško protestantsko tiskarno. […]
[23] Istra je bila reformirana prek Benetk, ki jim je pripadala vsa
Istra razen Pazinske grofije. V Istri so delovali v duhu reformacije
brata Vergerija, Flacij Ilirik in Stjepan Konzul in številni drugi ugledni
duhovniki, tako da je skoraj vse tamkajšnje duhovništvo sprejelo
Luthrov nauk. Benetke so zaradi političnega nasprotovanja Rimu
sprva podpirale reformacijo in zato je bila reformaciji odprta pot v
Istro.
Pozneje so se Benetke iz političnih razlogov spet pobotale z
Rimom, zato so na papeževo zahtevo uvedle v svoje dežele tudi
cerkveno inkvizicijo. Ta je začela neusmiljeno preganjati vse privr-
žence reformacije. Kdor se ni uklonil, je moral zapustiti vse beneške
dežele in vode ter je bil javno izobčen iz Cerkve. Enako stroge uredbe
zoper novovernike so bile objavljene tudi v Pazinski grofiji, kjer so
avstrijski vojvode, ki jim je ta grofija pripadala, izdali ukaz, da je treba
izgnati vsakogar, ki bi izpovedoval novo vero. V grofijo je bila refor-
macija prinesena iz Kranjske, ko pa so se začele po Istri širiti glagolske
282
