Page 296 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 296
RAZGLEDI, VPOGLEDI
meje. Zato je bogoslužje lahko le enkrat na mesec, namreč vsako
drugo nedeljo v mesecu, vsak mesec pa prideta na vrsto po dve vasi,
kjer so zgrajene kalvinistične cerkve. Brez okrasja je tudi oprava
duhovnika reformirane cerkve, ki je ogrnjen v preprost plašč črne
barve. Evharistija oziroma Gospodova večerja, kot jo imenujejo, pride
na vrsto približno enkrat na dva meseca ter ob večjih praznikih. Ob
obhajilu vernik prejme košček kvašenega kruha in požirek vina. Večji
prazniki, ki jih praznujejo, so božič, velika noč, dan reformacije,
binkošti ter praznik novega kruha, ki je prvo nedeljo v avgustu,
verniki pa se ob tem dnevu bogu zahvalijo za pridelke in uspešno
žetev.
Razmerje do ključnih doktrin
Pri preučevanju razumevanja ključnih doktrin sem se osredotočila
na nauk o predestinaciji ter povprašala oba intervjuvanca o razume-
vanju te doktrine. Ugotovila sem razhajanja med veroizpovednimi
besedili in dejansko vero pripadnikov skupnosti. Doktrina je med
pripadniki očitno slabo znana in v življenju vernikov nima nikakršne
veljave. Zdi se, kot da so se iz teologije sčasoma izločili pesimistični
elementi, ki so bili zelo kritizirani že ob nastajanju nove veroizpovedi.
Človek ni več pojmovan kot le pasivno bitje, ki je odvisno od vna-
prejšnje predestiniranosti ter volje Boga, temveč je za svojo usodo
odgovoren sam. Njegova usoda po smrti je odvisna od njegovega
življenja in dejanj na tem svetu. Poudarja pa se, da je odvisen od
svojega prizadevanja in Božje pomoči, ki je mora prav tako biti
vreden. Tudi ni zaslediti ideje o majhni skupini izbrancev, za katere
se ne ve, kdo so, torej je o samih znamenjih predestiniranosti nemo-
goče govoriti. V prvi vrsti se mora človek potruditi sam in živeti
pošteno ter zgledno življenje; tako si prisluži Božjo pomoč, ki mu
pomaga premagovati skušnjave in težke trenutke. V tem pogledu se
močno približajo evangeličanom.
Temeljne značilnosti v skupnosti
Leta 1919 so kalvinisti na sedanjem ozemlju Republike Slovenije
postali del nove države, vendar ne le kot posamični verniki, temveč
kot organizirana verska skupnost, ki se je jasno zavedala svoje iden-
294
meje. Zato je bogoslužje lahko le enkrat na mesec, namreč vsako
drugo nedeljo v mesecu, vsak mesec pa prideta na vrsto po dve vasi,
kjer so zgrajene kalvinistične cerkve. Brez okrasja je tudi oprava
duhovnika reformirane cerkve, ki je ogrnjen v preprost plašč črne
barve. Evharistija oziroma Gospodova večerja, kot jo imenujejo, pride
na vrsto približno enkrat na dva meseca ter ob večjih praznikih. Ob
obhajilu vernik prejme košček kvašenega kruha in požirek vina. Večji
prazniki, ki jih praznujejo, so božič, velika noč, dan reformacije,
binkošti ter praznik novega kruha, ki je prvo nedeljo v avgustu,
verniki pa se ob tem dnevu bogu zahvalijo za pridelke in uspešno
žetev.
Razmerje do ključnih doktrin
Pri preučevanju razumevanja ključnih doktrin sem se osredotočila
na nauk o predestinaciji ter povprašala oba intervjuvanca o razume-
vanju te doktrine. Ugotovila sem razhajanja med veroizpovednimi
besedili in dejansko vero pripadnikov skupnosti. Doktrina je med
pripadniki očitno slabo znana in v življenju vernikov nima nikakršne
veljave. Zdi se, kot da so se iz teologije sčasoma izločili pesimistični
elementi, ki so bili zelo kritizirani že ob nastajanju nove veroizpovedi.
Človek ni več pojmovan kot le pasivno bitje, ki je odvisno od vna-
prejšnje predestiniranosti ter volje Boga, temveč je za svojo usodo
odgovoren sam. Njegova usoda po smrti je odvisna od njegovega
življenja in dejanj na tem svetu. Poudarja pa se, da je odvisen od
svojega prizadevanja in Božje pomoči, ki je mora prav tako biti
vreden. Tudi ni zaslediti ideje o majhni skupini izbrancev, za katere
se ne ve, kdo so, torej je o samih znamenjih predestiniranosti nemo-
goče govoriti. V prvi vrsti se mora človek potruditi sam in živeti
pošteno ter zgledno življenje; tako si prisluži Božjo pomoč, ki mu
pomaga premagovati skušnjave in težke trenutke. V tem pogledu se
močno približajo evangeličanom.
Temeljne značilnosti v skupnosti
Leta 1919 so kalvinisti na sedanjem ozemlju Republike Slovenije
postali del nove države, vendar ne le kot posamični verniki, temveč
kot organizirana verska skupnost, ki se je jasno zavedala svoje iden-
294
