Page 298 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 298
RAZGLEDI, VPOGLEDI
odnosa do svoje vere pa jim je pri ohranjanju prav gotovo pomagalo
močno zaledje njihove matične reformirane Cerkve na Madžar-
skem, s katero po osamosvojitvi zelo intenzivno sodelujejo. Tudi
pri registraciji verske skupnosti je bil pomemben prispevek madžar-
skega duhovnika, ki je v tistih letih skrbel za skupnost, za registra-
cijo pa je pripravil vse potrebne dokumente. Reformirana Cerkev
na Madžarskem je precej vplivna in šteje okrog 2 milijona pripad-
nikov, zato ji tudi ni težko pomagati kalvinističnim skupnostim, ki
so po trianonski mirovni pogodbi ostale zunaj njenih meja. Slo-
venska reformirana skupnost ima prek pomoči madžarske Cerkve
zagotovljeno brezplačno duhovno oskrbo ter možnost predstav-
ljanja svojih interesov na globalni ravni, česar si sama ne bi mogla
privoščiti.
Pomembna je tudi vloga prezbiterija, ki je nekako nadomeščal
odsotnost duhovnika med burnimi obdobji v zgodovini, ko je bilo
delovanje verske skupnosti oteženo. Tudi v današnjih razmerah je
prezbiterij pomemben, saj bogoslužja in obiski duhovnika še vedno
niso tako pogosti, kot bi si skupnost želela. Tako lahko rečemo, da
si je reformirana skupnost na Slovenskem kljub vsemu izoblikovala
svojo identiteto in da kljub močni povezavi z Madžarsko deluje
precej avtonomno. Njeni člani si celo želijo več avtonomnosti, ki bi
jo prav gotovo pridobili z lastnim duhovnikom. Prispevke zanj bi
plačevala slovenska država, kar bi pomenilo tudi več povezanosti
s slovenskimi državnimi institucijami in manj odvisnosti od Ma-
džarske. Čeprav so ponosni na svojo drugačnost, kar pomeni tudi
na madžarski jezik, pa ugotavljajo, da jih ta ovira pri približevanju
svoje vere drugim prebivalcem Slovenije. Prava rešitev se jim zdi
duhovnik, ki bi govoril oba jezika, zato bi tudi bogoslužje lahko
potekalo tako v slovenščini kot v madžarščini, saj gre navsezadnje
za dvojezično področje. Tako bi pridobili več novih članov in si s
tem zboljšali možnosti za delovanje. Številčnost skupnosti bo še
posebej pomembna, če bo predlog novega verskega zakona sprejet v
sedanji obliki.
296
odnosa do svoje vere pa jim je pri ohranjanju prav gotovo pomagalo
močno zaledje njihove matične reformirane Cerkve na Madžar-
skem, s katero po osamosvojitvi zelo intenzivno sodelujejo. Tudi
pri registraciji verske skupnosti je bil pomemben prispevek madžar-
skega duhovnika, ki je v tistih letih skrbel za skupnost, za registra-
cijo pa je pripravil vse potrebne dokumente. Reformirana Cerkev
na Madžarskem je precej vplivna in šteje okrog 2 milijona pripad-
nikov, zato ji tudi ni težko pomagati kalvinističnim skupnostim, ki
so po trianonski mirovni pogodbi ostale zunaj njenih meja. Slo-
venska reformirana skupnost ima prek pomoči madžarske Cerkve
zagotovljeno brezplačno duhovno oskrbo ter možnost predstav-
ljanja svojih interesov na globalni ravni, česar si sama ne bi mogla
privoščiti.
Pomembna je tudi vloga prezbiterija, ki je nekako nadomeščal
odsotnost duhovnika med burnimi obdobji v zgodovini, ko je bilo
delovanje verske skupnosti oteženo. Tudi v današnjih razmerah je
prezbiterij pomemben, saj bogoslužja in obiski duhovnika še vedno
niso tako pogosti, kot bi si skupnost želela. Tako lahko rečemo, da
si je reformirana skupnost na Slovenskem kljub vsemu izoblikovala
svojo identiteto in da kljub močni povezavi z Madžarsko deluje
precej avtonomno. Njeni člani si celo želijo več avtonomnosti, ki bi
jo prav gotovo pridobili z lastnim duhovnikom. Prispevke zanj bi
plačevala slovenska država, kar bi pomenilo tudi več povezanosti
s slovenskimi državnimi institucijami in manj odvisnosti od Ma-
džarske. Čeprav so ponosni na svojo drugačnost, kar pomeni tudi
na madžarski jezik, pa ugotavljajo, da jih ta ovira pri približevanju
svoje vere drugim prebivalcem Slovenije. Prava rešitev se jim zdi
duhovnik, ki bi govoril oba jezika, zato bi tudi bogoslužje lahko
potekalo tako v slovenščini kot v madžarščini, saj gre navsezadnje
za dvojezično področje. Tako bi pridobili več novih članov in si s
tem zboljšali možnosti za delovanje. Številčnost skupnosti bo še
posebej pomembna, če bo predlog novega verskega zakona sprejet v
sedanji obliki.
296
