Page 291 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 291
ANA PANCE
Uradu za verske skupnosti registrirala šele leta 1993, vendar ima zelo
dolgo in zanimivo zgodovino. Člani so v veliki večini pripadniki
madžarske narodnostne manjšine, zato lahko rečemo, da imata
skupnosti v Sloveniji in Madžarski podobno zgodovino vsaj do leta
1919, ko je bil ta del Prekmurja priključen Kraljevini SHS. Pa tudi od
tedaj naprej vzdržujeta tesne stike in medsebojno sodelujeta, čeprav
je slovenska skupnost samostojna in tudi včlanjena v organizacijo
Svetovno zvezo reformiranih Cerkev (WARC). Madžarska in sloven-
ska skupnost pa imata poleg zgodovine tudi mnoge druge skupne
značilnosti. Ena izmed njih, ki si jo velja tudi podrobneje ogledati, so
veroizpovedni spisi.
Tako madžarska kot slovenska reformirana skupnost priznavata
dve veroizpovedni besedili, namreč Heidelberški katekizem in Drugo
helvetsko veroizpoved. Katekizem je sestavljen iz vprašanj in odgovorov,
ki zaobjemajo doktrino reformiranih kristjanov. Preveden je v številne
jezike in je eno od najvplivnejših besedil reformiranih Cerkev. Privla-
čen je predvsem zaradi sistematičnosti in razumljivosti. Napisan je
bil na ukaz nemškega kneza Friderika III. Pfalškega, ki je v kalvinizem
prestopil iz luteranske vere. Leta 1563 sta ga napisala Zacharias
Ursinus in Kaspar Olevianus. Katekizem je bil potrjen 1618/19 na
dordrechtskem cerkvenem zboru. Kmalu potem je postal temeljni
nauk za vse reformirance. Katekizem je bil napisan z namenom, da
bi poudaril razlike med reformirano in rimokatoliško Cerkvijo ter
hkrati opozoril na skupne prvine z luteranci. Bil je torej nekakšen
most med njimi. Razdeljen je na 52 delov, vsak od njih naj bi bil
predstavljen eno nedeljo v letu, da bi izboljšali znanje vernikov o
njihovi veri . Vse svoje odgovore na vprašanja utemeljuje z besedami
iz Svetega pisma in želi tako povečati svojo prepričljivost, saj črpa iz
Biblije, iz edine avtoritete, ki jo člani reformirane Cerkve priznavajo.
Obstaja tudi slovenski prevod Heidelberškega katekizma, ki je bil
objavljen v znanstveni reviji za religiologijo, mitologijo in filozofijo
(Poligrafi, št. 21–22; tematska številka, posvečena protestantizmu;
prevedel Feri Kuzmič).
Besedilo Druga helvetska veroizpoved je delo Heinricha Bullingerja,
Calvinovega sodobnika in Zwinglijevega naslednika. Napisal jo je leta
1562 in jo dve leti pozneje še dopolnil. Sprejele so jo reformirane
289
Uradu za verske skupnosti registrirala šele leta 1993, vendar ima zelo
dolgo in zanimivo zgodovino. Člani so v veliki večini pripadniki
madžarske narodnostne manjšine, zato lahko rečemo, da imata
skupnosti v Sloveniji in Madžarski podobno zgodovino vsaj do leta
1919, ko je bil ta del Prekmurja priključen Kraljevini SHS. Pa tudi od
tedaj naprej vzdržujeta tesne stike in medsebojno sodelujeta, čeprav
je slovenska skupnost samostojna in tudi včlanjena v organizacijo
Svetovno zvezo reformiranih Cerkev (WARC). Madžarska in sloven-
ska skupnost pa imata poleg zgodovine tudi mnoge druge skupne
značilnosti. Ena izmed njih, ki si jo velja tudi podrobneje ogledati, so
veroizpovedni spisi.
Tako madžarska kot slovenska reformirana skupnost priznavata
dve veroizpovedni besedili, namreč Heidelberški katekizem in Drugo
helvetsko veroizpoved. Katekizem je sestavljen iz vprašanj in odgovorov,
ki zaobjemajo doktrino reformiranih kristjanov. Preveden je v številne
jezike in je eno od najvplivnejših besedil reformiranih Cerkev. Privla-
čen je predvsem zaradi sistematičnosti in razumljivosti. Napisan je
bil na ukaz nemškega kneza Friderika III. Pfalškega, ki je v kalvinizem
prestopil iz luteranske vere. Leta 1563 sta ga napisala Zacharias
Ursinus in Kaspar Olevianus. Katekizem je bil potrjen 1618/19 na
dordrechtskem cerkvenem zboru. Kmalu potem je postal temeljni
nauk za vse reformirance. Katekizem je bil napisan z namenom, da
bi poudaril razlike med reformirano in rimokatoliško Cerkvijo ter
hkrati opozoril na skupne prvine z luteranci. Bil je torej nekakšen
most med njimi. Razdeljen je na 52 delov, vsak od njih naj bi bil
predstavljen eno nedeljo v letu, da bi izboljšali znanje vernikov o
njihovi veri . Vse svoje odgovore na vprašanja utemeljuje z besedami
iz Svetega pisma in želi tako povečati svojo prepričljivost, saj črpa iz
Biblije, iz edine avtoritete, ki jo člani reformirane Cerkve priznavajo.
Obstaja tudi slovenski prevod Heidelberškega katekizma, ki je bil
objavljen v znanstveni reviji za religiologijo, mitologijo in filozofijo
(Poligrafi, št. 21–22; tematska številka, posvečena protestantizmu;
prevedel Feri Kuzmič).
Besedilo Druga helvetska veroizpoved je delo Heinricha Bullingerja,
Calvinovega sodobnika in Zwinglijevega naslednika. Napisal jo je leta
1562 in jo dve leti pozneje še dopolnil. Sprejele so jo reformirane
289
