Page 301 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 301
ANA PANCE
Naša verska skupnost trenutno šteje od 500 do 600 pripadnikov,
govorim tudi o pripadnikih, ki so dislocirani po celi državi, po
Primorski, v Ljubljani, Mariboru, Kranju in na Gorenjskem. Ti verniki
izvirajo iz teh predelov Goričkega. V Motvarjevcih se pri bogoslužju
zbiramo vsako drugo nedeljo v mesecu, dodatno pa nas duhovnik
obišče ob vsakem prazniku. Bogoslužje je ponavadi najprej ob dveh v
Motvarjevcih in nato ob štirih v Čikečki vasi. Vsako nedeljo prideta
na vrsto dve vasi. Danes je imel duhovnik bogoslužje izjemoma samo
v Motvarjevcih. Duhovnik Daniel Nagy je zelo zavzet in tudi na
Madžarskem obiskuje dvanajst lokacij. Svojo rezidenco ima na Ma-
džarskem v vasi Szentgyörgyvölgy. Z lanskim letom se je upokojil,
službuje pa še naprej. Obljubil nam je, da bo ostal, dokler mu bo
dopuščalo zdravje. Povedati moram, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli.
Njegove pridige so zelo priljubljene, čustvene in ganljive, razume duše
teh ljudi. Je zelo prijazen, prizadeven, preprost človek, ki se zna
približati ljudem. Tudi verniki sami ga ne želijo izgubiti, že dvanajsto
leto prihaja sem, vzeli so ga za svojega.
Ana Pance: Katere, bi dejali, so poglavitne dejavnosti vaše skup-
nosti?
Geza Puhan: Skupnost mora seveda skrbeti za sam obstoj, z vsemi
dejanji v sami cerkvi. Trudimo se, da število vernikov ne bi upadlo.
Nismo nikakršni pridigarji, ki bi hodili od vrat do vrat in bi vernike
pridobivali na tak način. Skupnost obstaja že nekako od leta 1576,
vse od takrat, ko so prvi reformatorji obiskali te konce. Takratna
ureditev je bila takšna, da je to področje spadalo pod Madžarsko in
se je skupnost znotraj nje tudi ohranjala, tudi prva in druga svetovna
vojna ji nista mogli do živega. Skupnost se je obdržala, kljub temu,
da od leta 1948 ni imela več svojega lastnega duhovnika. Leta 1948 je
zapustil Motvarjevce zadnji duhovnik s svojo ženo, ki je bila učiteljica.
V to ga je prisilila takratna oblast. Od takrat se je skupnost ohranjala
samo s pomočjo prezbiterija, ki je deloval na tem področju. Ni se
izgubila v povojnih viharjih, ampak je ostala dokaj številčna.
Ana Pance: Ko smo ravno pri številu članov, verjetno razpolagate s
konkretnimi podatki. Kolikšno je to število? Ali pada, narašča ali
stagnira?
Geza Puhan: Število pripadnikov je od časa registracije naraslo.
299
Naša verska skupnost trenutno šteje od 500 do 600 pripadnikov,
govorim tudi o pripadnikih, ki so dislocirani po celi državi, po
Primorski, v Ljubljani, Mariboru, Kranju in na Gorenjskem. Ti verniki
izvirajo iz teh predelov Goričkega. V Motvarjevcih se pri bogoslužju
zbiramo vsako drugo nedeljo v mesecu, dodatno pa nas duhovnik
obišče ob vsakem prazniku. Bogoslužje je ponavadi najprej ob dveh v
Motvarjevcih in nato ob štirih v Čikečki vasi. Vsako nedeljo prideta
na vrsto dve vasi. Danes je imel duhovnik bogoslužje izjemoma samo
v Motvarjevcih. Duhovnik Daniel Nagy je zelo zavzet in tudi na
Madžarskem obiskuje dvanajst lokacij. Svojo rezidenco ima na Ma-
džarskem v vasi Szentgyörgyvölgy. Z lanskim letom se je upokojil,
službuje pa še naprej. Obljubil nam je, da bo ostal, dokler mu bo
dopuščalo zdravje. Povedati moram, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli.
Njegove pridige so zelo priljubljene, čustvene in ganljive, razume duše
teh ljudi. Je zelo prijazen, prizadeven, preprost človek, ki se zna
približati ljudem. Tudi verniki sami ga ne želijo izgubiti, že dvanajsto
leto prihaja sem, vzeli so ga za svojega.
Ana Pance: Katere, bi dejali, so poglavitne dejavnosti vaše skup-
nosti?
Geza Puhan: Skupnost mora seveda skrbeti za sam obstoj, z vsemi
dejanji v sami cerkvi. Trudimo se, da število vernikov ne bi upadlo.
Nismo nikakršni pridigarji, ki bi hodili od vrat do vrat in bi vernike
pridobivali na tak način. Skupnost obstaja že nekako od leta 1576,
vse od takrat, ko so prvi reformatorji obiskali te konce. Takratna
ureditev je bila takšna, da je to področje spadalo pod Madžarsko in
se je skupnost znotraj nje tudi ohranjala, tudi prva in druga svetovna
vojna ji nista mogli do živega. Skupnost se je obdržala, kljub temu,
da od leta 1948 ni imela več svojega lastnega duhovnika. Leta 1948 je
zapustil Motvarjevce zadnji duhovnik s svojo ženo, ki je bila učiteljica.
V to ga je prisilila takratna oblast. Od takrat se je skupnost ohranjala
samo s pomočjo prezbiterija, ki je deloval na tem področju. Ni se
izgubila v povojnih viharjih, ampak je ostala dokaj številčna.
Ana Pance: Ko smo ravno pri številu članov, verjetno razpolagate s
konkretnimi podatki. Kolikšno je to število? Ali pada, narašča ali
stagnira?
Geza Puhan: Število pripadnikov je od časa registracije naraslo.
299
