Page 303 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 303
ANA PANCE
Geza Dora: To je bilo prvo takšno sodelovanje v Sloveniji in celo v
Jugoslaviji. Kolikor poznam rimokatoličane po Sloveniji, pa niso
obveščeni o naši skupnosti in menijo, da smo kalvini nekaj poseb-
nega, drugačnega. Poznajo evangeličane, reformirana skupnost pa
jim pomeni nekaj tujega. Ko nas spoznajo, so mnogi presenečeni nad
tem, koliko podobnosti je med nami, evangeličani in RKC.
Geza Puhan: Več kot razlik je podobnosti. Presenečen sem bil, ko
nas je pred leti obiskal znan slovenski gospodarstvenik in mi je
vnaprej povedal, da ima on svojega Boga, bil je namreč katoličan.
Verjetno je mislil, da ga bomo poskušali spreobrniti. Jaz pa sem mu
odvrnil, da je najin Bog isti in da slabo razume poslanstvo vere, dokler
razmišlja tako. Tako kot se tukaj ne ločujemo po veri, pa se tudi po
narodnosti ne, živimo skupaj, ne glede na to, ali je kdo Madžar ali
Slovenec, česar si morda na kakšnem drugem koncu Slovenije ni
mogoče zamisliti.
Ana Pance: Nekoliko bi se še pozanimala o dejavnostih vaše skup-
nosti. Glede na to, da se madžarska reformirana Cerkev veliko posveča
dobrodelnosti, me zanima, kako je s tem pri vas.
Geza Puhan: Po naših zmožnostih podpiramo Rdeči križ, svojih
dobrodelnih institucij pa nimamo, ker si jih zaradi majhnosti in
omejitev proračuna ne moremo privoščiti. Sodelujemo pa v raznih
posameznih akcijah in zbiramo denar v določene namene, pomagali
smo na primer ob poplavah na Madžarskem ali ob potresih, pobude
večkrat pridejo tudi s strani svetovne organizacije.
Ana Pance: Kako pa se financira vaša skupnost?
Geza Puhan: Živimo pač v glavnem od lastnih virov, torej od donacij
ljudi. Zelo nam pomaga, da ima cerkvena občina Motvarjevci v lasti
zemljišča, ki so jih v preteklem stoletju zapustili dobrodelniki. Od-
dajamo jih v najem, v obdelavo in se tudi iz tega financiramo. To so
edini redni prihodki. Pri večjih adaptacijah cerkev, ki so širšega
javnega pomena, včasih priskoči na pomoč tudi občina (Prosenja-
kovci, op. spraševalke).
Ana Pance: Če se nekoliko dotaknemo cerkvenega življenja vaše
skupnosti: bogoslužje, kot sem videla, poteka v madžarskem jeziku.
Kateri pa so njegovi bistveni deli in kako pogosto se prejema zakra-
ment evharistije, danes ga na primer ni bilo?
301
Geza Dora: To je bilo prvo takšno sodelovanje v Sloveniji in celo v
Jugoslaviji. Kolikor poznam rimokatoličane po Sloveniji, pa niso
obveščeni o naši skupnosti in menijo, da smo kalvini nekaj poseb-
nega, drugačnega. Poznajo evangeličane, reformirana skupnost pa
jim pomeni nekaj tujega. Ko nas spoznajo, so mnogi presenečeni nad
tem, koliko podobnosti je med nami, evangeličani in RKC.
Geza Puhan: Več kot razlik je podobnosti. Presenečen sem bil, ko
nas je pred leti obiskal znan slovenski gospodarstvenik in mi je
vnaprej povedal, da ima on svojega Boga, bil je namreč katoličan.
Verjetno je mislil, da ga bomo poskušali spreobrniti. Jaz pa sem mu
odvrnil, da je najin Bog isti in da slabo razume poslanstvo vere, dokler
razmišlja tako. Tako kot se tukaj ne ločujemo po veri, pa se tudi po
narodnosti ne, živimo skupaj, ne glede na to, ali je kdo Madžar ali
Slovenec, česar si morda na kakšnem drugem koncu Slovenije ni
mogoče zamisliti.
Ana Pance: Nekoliko bi se še pozanimala o dejavnostih vaše skup-
nosti. Glede na to, da se madžarska reformirana Cerkev veliko posveča
dobrodelnosti, me zanima, kako je s tem pri vas.
Geza Puhan: Po naših zmožnostih podpiramo Rdeči križ, svojih
dobrodelnih institucij pa nimamo, ker si jih zaradi majhnosti in
omejitev proračuna ne moremo privoščiti. Sodelujemo pa v raznih
posameznih akcijah in zbiramo denar v določene namene, pomagali
smo na primer ob poplavah na Madžarskem ali ob potresih, pobude
večkrat pridejo tudi s strani svetovne organizacije.
Ana Pance: Kako pa se financira vaša skupnost?
Geza Puhan: Živimo pač v glavnem od lastnih virov, torej od donacij
ljudi. Zelo nam pomaga, da ima cerkvena občina Motvarjevci v lasti
zemljišča, ki so jih v preteklem stoletju zapustili dobrodelniki. Od-
dajamo jih v najem, v obdelavo in se tudi iz tega financiramo. To so
edini redni prihodki. Pri večjih adaptacijah cerkev, ki so širšega
javnega pomena, včasih priskoči na pomoč tudi občina (Prosenja-
kovci, op. spraševalke).
Ana Pance: Če se nekoliko dotaknemo cerkvenega življenja vaše
skupnosti: bogoslužje, kot sem videla, poteka v madžarskem jeziku.
Kateri pa so njegovi bistveni deli in kako pogosto se prejema zakra-
ment evharistije, danes ga na primer ni bilo?
301
