Page 302 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 302
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Mladi si pogosto najdejo partnerja, ki je druge veroizpovedi. V naši
vasi na primer, ki je sicer 80-odstotno reformirana, skoraj ni družine,
v kateri ne bi bil tudi ali katoličan ali evangeličan, vendar še nisem
slišal, da bi zaradi tega kadarkoli nastali kakšni problemi. Zaradi
karizmatičnosti in priljubljenosti našega duhovnika obiskujejo bogo-
služja tudi pripadniki drugih veroizpovedi, zaradi prisrčnega odnosa
do otrok pa ima skupnost tudi kar nekaj podmladka.
Ana Pance: Kolikšno je bilo torej konkretno število članov ob
registraciji in kolikšno je danes?
Geza Puhan: Ob registraciji smo našteli 476 članov, danes nas je
okrog 600. Točno številko vam težko povem, ker ravno na novo
zbiramo podatke, prištevamo pa tudi vse, ki so se odselili v druge
konce Slovenije, vendar se še vedno čutijo člane naše skupnosti.
Pogosto gre za cele družine in smo še vedno v stiku.
Ana Pance: Razloge za porast števila pa pripisujete v glavnem
priljubljenemu duhovniku?
Geza Puhan: Duhovniku in tudi mešanim zakonom, kjer pogosto
zakonec druge veroizpovedi ali pa njegovi otroci prestopijo v našo
skupnost.
Ana Pance: Predvidevam, da se torej strinjate z mešanimi zakoni,
kjer zakonca pripadata različnim veroizpovedim?
Geza Puhan: Seveda. Nismo nikakršni fundamentalisti, da bi nas
to kaj motilo. Veseli smo vsakega novega obiskovalca bogoslužij, tudi
če ne postane naš član. Mnogi jih namreč obiskujejo z zanimanjem,
če le razumejo naš jezik, to je madžarščino.
Geza Dora: Poglejte, sam sem reformiranec, žena pa je katoličanka
in tudi danes ste jo lahko videli pri bogoslužju. Za obisk bogoslužja
se odloči sama brez kakršnihkoli pritiskov. V naši cerkvi imajo enkrat
mesečno mašo tudi katoličani in v tem ne vidimo nikakršnega pro-
blema. Tudi pokopališča imamo skupna, včasih pa so jih ločevali,
vendar je od tega minilo že vsaj 30 let.
Geza Puhan: Katoliški duhovnik iz Kobilja je bil prvi, ki je pred
nekako tridesetimi leti prepoznal potrebo po neločevanju. Po njego-
vem prepričevanju je tudi RKC, torej mariborska škofija, pristala na
to. Pred tem pa si ni bilo mogoče zamisliti, da bi katoliški duhovnik
pridigal v kalvinski cerkvi.
300
Mladi si pogosto najdejo partnerja, ki je druge veroizpovedi. V naši
vasi na primer, ki je sicer 80-odstotno reformirana, skoraj ni družine,
v kateri ne bi bil tudi ali katoličan ali evangeličan, vendar še nisem
slišal, da bi zaradi tega kadarkoli nastali kakšni problemi. Zaradi
karizmatičnosti in priljubljenosti našega duhovnika obiskujejo bogo-
služja tudi pripadniki drugih veroizpovedi, zaradi prisrčnega odnosa
do otrok pa ima skupnost tudi kar nekaj podmladka.
Ana Pance: Kolikšno je bilo torej konkretno število članov ob
registraciji in kolikšno je danes?
Geza Puhan: Ob registraciji smo našteli 476 članov, danes nas je
okrog 600. Točno številko vam težko povem, ker ravno na novo
zbiramo podatke, prištevamo pa tudi vse, ki so se odselili v druge
konce Slovenije, vendar se še vedno čutijo člane naše skupnosti.
Pogosto gre za cele družine in smo še vedno v stiku.
Ana Pance: Razloge za porast števila pa pripisujete v glavnem
priljubljenemu duhovniku?
Geza Puhan: Duhovniku in tudi mešanim zakonom, kjer pogosto
zakonec druge veroizpovedi ali pa njegovi otroci prestopijo v našo
skupnost.
Ana Pance: Predvidevam, da se torej strinjate z mešanimi zakoni,
kjer zakonca pripadata različnim veroizpovedim?
Geza Puhan: Seveda. Nismo nikakršni fundamentalisti, da bi nas
to kaj motilo. Veseli smo vsakega novega obiskovalca bogoslužij, tudi
če ne postane naš član. Mnogi jih namreč obiskujejo z zanimanjem,
če le razumejo naš jezik, to je madžarščino.
Geza Dora: Poglejte, sam sem reformiranec, žena pa je katoličanka
in tudi danes ste jo lahko videli pri bogoslužju. Za obisk bogoslužja
se odloči sama brez kakršnihkoli pritiskov. V naši cerkvi imajo enkrat
mesečno mašo tudi katoličani in v tem ne vidimo nikakršnega pro-
blema. Tudi pokopališča imamo skupna, včasih pa so jih ločevali,
vendar je od tega minilo že vsaj 30 let.
Geza Puhan: Katoliški duhovnik iz Kobilja je bil prvi, ki je pred
nekako tridesetimi leti prepoznal potrebo po neločevanju. Po njego-
vem prepričevanju je tudi RKC, torej mariborska škofija, pristala na
to. Pred tem pa si ni bilo mogoče zamisliti, da bi katoliški duhovnik
pridigal v kalvinski cerkvi.
300
