Page 37 - Management 18 (1)
P. 37
Simona Kustec | Poslovna etika in bonton
pošteno in kaj nepošteno, kakšne so etične posle- Poslovna etika si preko tovrstnega »uporabni-
dice neke odločitve za posamezno ciljno skupino, škega« preučevanja poleg filozofskih odpira pred-
kje so meje poštene konkurence med podjetji, re- vsem vrata v discipline psihologije (skozi pogled
ševanja konfliktov, pa vse do tega, kakšne so mo- na lastnosti in vedenja posameznika), sociolo-
ralne obveznosti in odgovornosti v poslovne pro- gije (skozi pogled na mesto in vedenje skupin ter
cese vključenih skupin ter končno tudi primer- skupnosti), politologije in mednarodnih odno-
nosti njihovega vedenja, ki presegajo postavljene sov (skozi vedenje politike, države, mednarodne
regulatorne okvire. skupnosti), komunikologije (skozi načine komu-
niciranja), antropologije in kulturologije (skozi
V vseh navedenih pogledih se etika nanaša na vedenjsko preučevanje ritualov, kulturnih, med-
določene filozofske teorije morale in sisteme vre- kulturnih, transkulturnih posebnosti) ter seveda
dnot,9 ki bi jo v obliki formule lahko povzeli v na- ekonomije in managementa z vidika vloge etike,
slednjem zapisu (lasten predlog): moralnega ter s tem tudi bontona v svetu ma-
nagerskih odnosov in poslovanja. V primeru sle-
Poslovna etika = moralna načela + vrednote. dnjega, ki je seveda tudi osrednji predmet zani-
manja v tem prispevku, se v povezavi z etičnim
Kadar etiko razumemo kot filozofsko preuče- delovanjem in bontonom tako odpira vrsta vpra-
vanje moralnih pojmov, je znanstveno gledano to šanj, kot so npr.: kako, s kom, kdaj, zakaj ustrezno
veja filozofije (in ne družboslovja) (»Ethics« 2023). voditi, izvajati, spremljati ter ocenjevati delovne,
poslovne, vodstvene procese in vanje vključene
Poslovna etika lahko torej v smislu spoštova- posameznike ter skupine.
nja »konvencionalnih pravil vljudnega vedenja« z
vidika filozofskega moralnega preučevanja kaže Vsaj posredno o pomenu vsega navedenega
tri temeljne skupine obrazov, ki smo jih na nek govorijo dejansko vse teorije in modeli manage-
način prikazali že preko zgodovinske misli in nje- menta, od začetnih klasičnih (procesno usmer-
nih utemeljiteljev, in sicer (Tavčar 2002, 219): jenih; op. avt.) teorij managementa do zelo ne-
posredno za naše vsebine pomembnih teorij rav-
1. teleološko etiko, z vidika (konsekvenčne in nanja z ljudmi in odločitvenih teorij ter novejših
utilitarne) etičnosti največje koristi za vse teorij managementa, ki se osredotočajo na situa-
vpletene ter največjega presežka koristi nad cijske, odvisnostne in nepredvidljive vidike (Pul-
izgubami; len in Rhodes 2015). V okviru omenjenih je mo-
žno glede na temeljni vidik etičnega izpostaviti
2. etiko dolžnosti oz. deontološko etiko, po ka- teorije korporativne morale za ravni skupin in
teri je etičnost najpomembnejša človekova organizacij (Wilmot 2001), teorije načrtovanega
lastnost, skladno s katero se tudi s pomo- vedenjskega delovanja za ravni posameznika (Aj-
čjo pravil in prava ravna pred vsem drugim, zen 1988) in seveda splošne teorije managerske
vključno z dobrimi napovedmi poslovnih iz- ter podjetniško-poslovne etike (Heath, Kaldis in
idov; Marcoux 2018).
3. etiko pravic in pravičnosti, ki na prvo me- Namesto zaključka
sto kot temeljni pravici ter vrednoti posta- Splošni bonton in z njim povezan poslovni bon-
vlja enakopravnost in svobodo odločanja za ton sta pomemben sestavni del vseh civilizacij-
vse vključene.10 sko razvitih kultur, družb, poslovnih in seveda
političnih sistemov. Gre za živ fenomen, ki se
Poslovna etika kot del širšega preučevanja spreminja skupaj s spremembami v civilizacijsko-
družbenega družbenem, političnem, kulturnem, posebej pa
Kadar etiko razumemo kot enakovredno morali, tehnološkorazvojnem in poslovnem svetu. Sta
je to sestavni del socialnopsiholoških in zgodo- ogledalo vsakokratne družbe, njenih nosilcev in
vinskih pojavov, je predmet družboslovnega pre- medsebojnih odnosov pa tudi vsakodnevnih ope-
učevanja, ne pa tudi družboslovna znanost sama rativnih procesov nekega sistema kot celote ali pa
po sebi (»Ethics« 2023). njegovih posamičnih podsistemov.
9 Na tem mestu velja opomniti na opozorilo, da se danes Skozi zgodovinski pregled je bilo v tem pri-
etiko in moralo v številnih kontekstih uporablja skoraj spevku možno prepoznati razlike v obdobjih po-
zamenljivo, vendar pa poimenovanje filozofske študije javnosti bontona na različnih teritorijih, pri no-
ostaja etika (»Ethics« 2023). silcih bontona ter po prevladujočih lastnosti. Kot
10 V prvo skupino zagovornikov lahko umestimo »razsve-
tljene« filozofe, kot sta Benthamin Mill, v drugo sku-
pino Aristotela in kasneje Kanta, v tretjo pa Rawlsa.
management 18 (2023) številka 1 37
pošteno in kaj nepošteno, kakšne so etične posle- Poslovna etika si preko tovrstnega »uporabni-
dice neke odločitve za posamezno ciljno skupino, škega« preučevanja poleg filozofskih odpira pred-
kje so meje poštene konkurence med podjetji, re- vsem vrata v discipline psihologije (skozi pogled
ševanja konfliktov, pa vse do tega, kakšne so mo- na lastnosti in vedenja posameznika), sociolo-
ralne obveznosti in odgovornosti v poslovne pro- gije (skozi pogled na mesto in vedenje skupin ter
cese vključenih skupin ter končno tudi primer- skupnosti), politologije in mednarodnih odno-
nosti njihovega vedenja, ki presegajo postavljene sov (skozi vedenje politike, države, mednarodne
regulatorne okvire. skupnosti), komunikologije (skozi načine komu-
niciranja), antropologije in kulturologije (skozi
V vseh navedenih pogledih se etika nanaša na vedenjsko preučevanje ritualov, kulturnih, med-
določene filozofske teorije morale in sisteme vre- kulturnih, transkulturnih posebnosti) ter seveda
dnot,9 ki bi jo v obliki formule lahko povzeli v na- ekonomije in managementa z vidika vloge etike,
slednjem zapisu (lasten predlog): moralnega ter s tem tudi bontona v svetu ma-
nagerskih odnosov in poslovanja. V primeru sle-
Poslovna etika = moralna načela + vrednote. dnjega, ki je seveda tudi osrednji predmet zani-
manja v tem prispevku, se v povezavi z etičnim
Kadar etiko razumemo kot filozofsko preuče- delovanjem in bontonom tako odpira vrsta vpra-
vanje moralnih pojmov, je znanstveno gledano to šanj, kot so npr.: kako, s kom, kdaj, zakaj ustrezno
veja filozofije (in ne družboslovja) (»Ethics« 2023). voditi, izvajati, spremljati ter ocenjevati delovne,
poslovne, vodstvene procese in vanje vključene
Poslovna etika lahko torej v smislu spoštova- posameznike ter skupine.
nja »konvencionalnih pravil vljudnega vedenja« z
vidika filozofskega moralnega preučevanja kaže Vsaj posredno o pomenu vsega navedenega
tri temeljne skupine obrazov, ki smo jih na nek govorijo dejansko vse teorije in modeli manage-
način prikazali že preko zgodovinske misli in nje- menta, od začetnih klasičnih (procesno usmer-
nih utemeljiteljev, in sicer (Tavčar 2002, 219): jenih; op. avt.) teorij managementa do zelo ne-
posredno za naše vsebine pomembnih teorij rav-
1. teleološko etiko, z vidika (konsekvenčne in nanja z ljudmi in odločitvenih teorij ter novejših
utilitarne) etičnosti največje koristi za vse teorij managementa, ki se osredotočajo na situa-
vpletene ter največjega presežka koristi nad cijske, odvisnostne in nepredvidljive vidike (Pul-
izgubami; len in Rhodes 2015). V okviru omenjenih je mo-
žno glede na temeljni vidik etičnega izpostaviti
2. etiko dolžnosti oz. deontološko etiko, po ka- teorije korporativne morale za ravni skupin in
teri je etičnost najpomembnejša človekova organizacij (Wilmot 2001), teorije načrtovanega
lastnost, skladno s katero se tudi s pomo- vedenjskega delovanja za ravni posameznika (Aj-
čjo pravil in prava ravna pred vsem drugim, zen 1988) in seveda splošne teorije managerske
vključno z dobrimi napovedmi poslovnih iz- ter podjetniško-poslovne etike (Heath, Kaldis in
idov; Marcoux 2018).
3. etiko pravic in pravičnosti, ki na prvo me- Namesto zaključka
sto kot temeljni pravici ter vrednoti posta- Splošni bonton in z njim povezan poslovni bon-
vlja enakopravnost in svobodo odločanja za ton sta pomemben sestavni del vseh civilizacij-
vse vključene.10 sko razvitih kultur, družb, poslovnih in seveda
političnih sistemov. Gre za živ fenomen, ki se
Poslovna etika kot del širšega preučevanja spreminja skupaj s spremembami v civilizacijsko-
družbenega družbenem, političnem, kulturnem, posebej pa
Kadar etiko razumemo kot enakovredno morali, tehnološkorazvojnem in poslovnem svetu. Sta
je to sestavni del socialnopsiholoških in zgodo- ogledalo vsakokratne družbe, njenih nosilcev in
vinskih pojavov, je predmet družboslovnega pre- medsebojnih odnosov pa tudi vsakodnevnih ope-
učevanja, ne pa tudi družboslovna znanost sama rativnih procesov nekega sistema kot celote ali pa
po sebi (»Ethics« 2023). njegovih posamičnih podsistemov.
9 Na tem mestu velja opomniti na opozorilo, da se danes Skozi zgodovinski pregled je bilo v tem pri-
etiko in moralo v številnih kontekstih uporablja skoraj spevku možno prepoznati razlike v obdobjih po-
zamenljivo, vendar pa poimenovanje filozofske študije javnosti bontona na različnih teritorijih, pri no-
ostaja etika (»Ethics« 2023). silcih bontona ter po prevladujočih lastnosti. Kot
10 V prvo skupino zagovornikov lahko umestimo »razsve-
tljene« filozofe, kot sta Benthamin Mill, v drugo sku-
pino Aristotela in kasneje Kanta, v tretjo pa Rawlsa.
management 18 (2023) številka 1 37
