Page 35 - Management 18 (1)
P. 35
Simona Kustec | Poslovna etika in bonton
dobno kot pred tem Aristotel opozarjal na to, da drugih odraslih. Bonton se je v obliki pravil in
nečastno ravnanje meče slabo luč na vse vpletene smernic dotikal praktično vseh vidikov življenja
in da je treba cilje ter sredstva zlasti pri poslova- do razsežij, ki bi jih danes marsikdo označil kot
nju uskladiti, da bodo ljudem in zdravju gospo- absurdna (Byars in Stanberry 2018).7
darstva zagotavljali preživetje (Paternoster 2019).
Z vidika splošnega družbenega, političnega in
Naslednji očitno vidnejši premik v nasprotni tudi ekonomskega razvoja je omenjeno obdobje
smeri od nebrzdanega prehranjevalskega vedenja od 16. stoletja dalje zaznamoval razcvet najprej
je v času renesanse z delom Knjige dvorjana (1528) merkantilizma, posledično pa tudi prvih oblik
naredil italijanski dvorjan, diplomat in tudi vojak kapitalizma. V nasprotju s kapitalizmom, ki kot
grof Casatico (1478–1529), ki je v delu izpostavljal ključ gospodarske rasti in blaginje vidi ustvarja-
vsebine morale, vljudnosti in v tej povezavi etike nje čezmejnega bogastva, so merkantilizem (16.–
(Byars in Stanberry 2018). 18. stoletje) in s tem povezano prevladujoči vzorci
poslovnega vedenja temeljili na ideji samooskrb-
Prehod v evropsko razsvetljenstvo in širjenje nosti države ter s tem povezani potrebi po krepi-
vsesplošne kulture bontona po zahodnem tvi lastnih gospodarskih in vojaških zmogljivosti,
svetu a prav preko preko pridobivanja in kopičenja bo-
V obdobju po koncu srednjega veka, ki ga je za- gastva na račun drugih z uporabe grobe sile in
znamovala predvsem era humanističnega razsve- kolonizacije. V tem obdobju je kot odziv na na-
tljenstva in prvih velikih predhodnikov idej deli- stale razmere angleški pravnik in filozof Jeremy
tve oblasti, priznavanja ter spoštovanja človeko- Bentham (1748–1832) razvil metodo utilitarizma
vih pravic in demokratične politične ureditve, je oz. merljivo metodo za ugotavljanje, kaj je kori-
francoski kralj Ludvik xiv. (1638–1715) s kodifi- stno in s tem prinaša največ koristi ter dobrega za
ciranimi pravili, ki so jih zapisali na posebne »ve- največje število vključenih. Nekaj let kasneje je to
denjske kartice«, obudil pozornost na pomen spo- v prvi vrsti poslovno usmerjeno metodo dopolnil
štovanja in pravila primernega vedenja. To se je si- Benthamov varovanec John Stuart Mill (1806–
cer v prvi vrsti nanašalo na odnose do političnih 1873) z opozarjanjem na utilitarno načelo škode.
gostov na dvoru, omenjene »kartice« pa so prika- Po njegovem se odločitve doseganja največje ko-
zovale npr., kje in kako kdo sedi za mizo pri obedu risti nanašajo na to, kaj koristi največjemu šte-
ter kako se pravilno obleče za posamezne prilo- vilu zainteresiranih strani, kar pa ni avtomatsko
žnosti. Glas o opisanem političnem in poslovnem nujno v dobro vseh ljudi. Kot odločilna dejavnika
protokolu ter bontonu in s tem nadaljnji razvoj so po Millu štejeta: (1) izid in ne namen v poslovne
tuji obiskovalci francoskih dvorov širili dalje po odnose vključenih skupin ter (2) humano ravna-
vsej Evropi, posebej uspešno v Združeno kralje- nje z ljudmi (Singer 2016).
stvo in Združene države Amerike, same vedenjske
prakse pa so z željo, da bi se poistovetili z elito vla- Že pred Millom je na pomen obravnave ljudi
dajočih, nato v 18. stoletju začeli prevzemati tudi kot »ciljev samih po sebi« in ne kot »živih oro-
pripadniki meščanstva, da bi označili svoj status dij« opozarjal tudi nemški filozof Immanuel Kant
med t. i. kulturno elito (Russel 2020). (1724–1804). Kant je verjel, da ljudje niso vsota re-
akcij na dražljaje, ampak kompleksna bitja s pri-
V Združenih državah Amerike so se kodeksi rojenimi strukturami razumevanja in prirojeno
vedenja oz. »pravila vljudnosti« pojavila v času moralno občutljivostjo. Kantova deontologija oz.
prvega predsednika Washingtona (1789–1797). etika dolžnosti sicer v klasičnih managerskih te-
Njihov glavni namen je bil vzpostaviti in razši- orijah mnogo uporabnejši utilitaristični teoriji
riti določena pravila bontona v ameriški družbi. ni konkurenčna, vendar pa z vidika razumeva-
Kako veliko težo se je namenjalo tem vsebinam, nja poslovne etike zagovarja pomembnost soču-
pa kaže dejstvo, da se je do 19. stoletja bonton za- tnih in humanih dejanj, na katere kasneje opozar-
čelo vključevati kot smernice praktično na vsa po-
dročja in v vse vsebine vsakodnevnega življenja, 7 Leta 1894 je Robert Louis Stevenson npr. napisal esej
tudi npr. glede tega, kako naj se obnašajo otroci Filozofija dežnikov, v katerem je opisoval pravilno upo-
drug do drugega, do svojih učiteljev in staršev ter rabo dežnikov. Naslednje leto je lady Constance Ho-
ward napisala delo Bonton večerij, v katerem je zago-
ter zagotavljala hitre sodne postopke. Ker nobena od varjala, da se med večerjo ni primerno pogovarjati o po-
strani svojih zavez ni podprla, je papež Inocenc iii. li- litiki, religiji, celo glasbi in umetnosti. V tistem času je
stino razveljavil, kar pa je privedlo do prve vojne baro- kot običajna smernica bontona veljalo tudi izogibanje
nov (Breavy in Harrison 2014). predolgemu nasmehu (Byars in Stanberry 2018).
management 18 (2023) številka 1 35
dobno kot pred tem Aristotel opozarjal na to, da drugih odraslih. Bonton se je v obliki pravil in
nečastno ravnanje meče slabo luč na vse vpletene smernic dotikal praktično vseh vidikov življenja
in da je treba cilje ter sredstva zlasti pri poslova- do razsežij, ki bi jih danes marsikdo označil kot
nju uskladiti, da bodo ljudem in zdravju gospo- absurdna (Byars in Stanberry 2018).7
darstva zagotavljali preživetje (Paternoster 2019).
Z vidika splošnega družbenega, političnega in
Naslednji očitno vidnejši premik v nasprotni tudi ekonomskega razvoja je omenjeno obdobje
smeri od nebrzdanega prehranjevalskega vedenja od 16. stoletja dalje zaznamoval razcvet najprej
je v času renesanse z delom Knjige dvorjana (1528) merkantilizma, posledično pa tudi prvih oblik
naredil italijanski dvorjan, diplomat in tudi vojak kapitalizma. V nasprotju s kapitalizmom, ki kot
grof Casatico (1478–1529), ki je v delu izpostavljal ključ gospodarske rasti in blaginje vidi ustvarja-
vsebine morale, vljudnosti in v tej povezavi etike nje čezmejnega bogastva, so merkantilizem (16.–
(Byars in Stanberry 2018). 18. stoletje) in s tem povezano prevladujoči vzorci
poslovnega vedenja temeljili na ideji samooskrb-
Prehod v evropsko razsvetljenstvo in širjenje nosti države ter s tem povezani potrebi po krepi-
vsesplošne kulture bontona po zahodnem tvi lastnih gospodarskih in vojaških zmogljivosti,
svetu a prav preko preko pridobivanja in kopičenja bo-
V obdobju po koncu srednjega veka, ki ga je za- gastva na račun drugih z uporabe grobe sile in
znamovala predvsem era humanističnega razsve- kolonizacije. V tem obdobju je kot odziv na na-
tljenstva in prvih velikih predhodnikov idej deli- stale razmere angleški pravnik in filozof Jeremy
tve oblasti, priznavanja ter spoštovanja človeko- Bentham (1748–1832) razvil metodo utilitarizma
vih pravic in demokratične politične ureditve, je oz. merljivo metodo za ugotavljanje, kaj je kori-
francoski kralj Ludvik xiv. (1638–1715) s kodifi- stno in s tem prinaša največ koristi ter dobrega za
ciranimi pravili, ki so jih zapisali na posebne »ve- največje število vključenih. Nekaj let kasneje je to
denjske kartice«, obudil pozornost na pomen spo- v prvi vrsti poslovno usmerjeno metodo dopolnil
štovanja in pravila primernega vedenja. To se je si- Benthamov varovanec John Stuart Mill (1806–
cer v prvi vrsti nanašalo na odnose do političnih 1873) z opozarjanjem na utilitarno načelo škode.
gostov na dvoru, omenjene »kartice« pa so prika- Po njegovem se odločitve doseganja največje ko-
zovale npr., kje in kako kdo sedi za mizo pri obedu risti nanašajo na to, kaj koristi največjemu šte-
ter kako se pravilno obleče za posamezne prilo- vilu zainteresiranih strani, kar pa ni avtomatsko
žnosti. Glas o opisanem političnem in poslovnem nujno v dobro vseh ljudi. Kot odločilna dejavnika
protokolu ter bontonu in s tem nadaljnji razvoj so po Millu štejeta: (1) izid in ne namen v poslovne
tuji obiskovalci francoskih dvorov širili dalje po odnose vključenih skupin ter (2) humano ravna-
vsej Evropi, posebej uspešno v Združeno kralje- nje z ljudmi (Singer 2016).
stvo in Združene države Amerike, same vedenjske
prakse pa so z željo, da bi se poistovetili z elito vla- Že pred Millom je na pomen obravnave ljudi
dajočih, nato v 18. stoletju začeli prevzemati tudi kot »ciljev samih po sebi« in ne kot »živih oro-
pripadniki meščanstva, da bi označili svoj status dij« opozarjal tudi nemški filozof Immanuel Kant
med t. i. kulturno elito (Russel 2020). (1724–1804). Kant je verjel, da ljudje niso vsota re-
akcij na dražljaje, ampak kompleksna bitja s pri-
V Združenih državah Amerike so se kodeksi rojenimi strukturami razumevanja in prirojeno
vedenja oz. »pravila vljudnosti« pojavila v času moralno občutljivostjo. Kantova deontologija oz.
prvega predsednika Washingtona (1789–1797). etika dolžnosti sicer v klasičnih managerskih te-
Njihov glavni namen je bil vzpostaviti in razši- orijah mnogo uporabnejši utilitaristični teoriji
riti določena pravila bontona v ameriški družbi. ni konkurenčna, vendar pa z vidika razumeva-
Kako veliko težo se je namenjalo tem vsebinam, nja poslovne etike zagovarja pomembnost soču-
pa kaže dejstvo, da se je do 19. stoletja bonton za- tnih in humanih dejanj, na katere kasneje opozar-
čelo vključevati kot smernice praktično na vsa po-
dročja in v vse vsebine vsakodnevnega življenja, 7 Leta 1894 je Robert Louis Stevenson npr. napisal esej
tudi npr. glede tega, kako naj se obnašajo otroci Filozofija dežnikov, v katerem je opisoval pravilno upo-
drug do drugega, do svojih učiteljev in staršev ter rabo dežnikov. Naslednje leto je lady Constance Ho-
ward napisala delo Bonton večerij, v katerem je zago-
ter zagotavljala hitre sodne postopke. Ker nobena od varjala, da se med večerjo ni primerno pogovarjati o po-
strani svojih zavez ni podprla, je papež Inocenc iii. li- litiki, religiji, celo glasbi in umetnosti. V tistem času je
stino razveljavil, kar pa je privedlo do prve vojne baro- kot običajna smernica bontona veljalo tudi izogibanje
nov (Breavy in Harrison 2014). predolgemu nasmehu (Byars in Stanberry 2018).
management 18 (2023) številka 1 35
