Page 34 - Management 18 (1)
P. 34
ona Kustec | Poslovna etika in bonton
bička v poslovnem smislu (Pang in Shamugana- deloval antični svet.4 V tem smislu je posebej z
than 2015). vidika še danes aktualne prakse poslovnega bon-
tona zanimivo izkazovanje gostoljubnosti starih
Konfucij je z željo, da bi preprečil družbeni Grkov do gostov, ki so se ob prvem srečanju z ne-
nemir, veliko pričakovanje gojil do etičnosti te- kom z nasmehom in neposrednim stikom z očmi
danjega plemstva ter javnih uslužbencev. Verjel rokovali, z že poznanimi so se pogosto tudi objeli,
je, da je tisti, ki živi krepostno in razumno, bolj poljubili na vsako lice, moški pa so se tudi »uda-
človeški in da prav to vodi preko razcveta posa- rili« po rami (Byars in Stanberry 2018).
meznika ter skupnosti do urejenega naroda. Po-
dobno temu je v svetu poslovanja po konfucijan- Rimljanski zaton kot uvod v srednjeveški
ski etiki vrlin veljalo, da to predstavlja mrežo od- preporod potrebe po bontonu
nosov, odvisnih od zaupanja in pravičnosti ravna- V nasprotju s starimi Grki so Rimljani poleg voj-
nja v dobri veri. To omogoča ustvarjanje bogastva, skovanja (naj)več pozornost namenjali predvsem
naložb in strateško načrtovanje, v poslovni svet ritualom prehranjevanja, ki pa so bili po dana-
pa vnaša razum in nadzor, kar vse neposredno šnjih normah zelo drugačni. Rimljani so se v čast
vpliva na kulturo podjetja, na njegovo krepost in bogovom, za katere so verjeli, da se edini lahko
tudi podjetniški etos posameznika (Byars in Stan- prehranjujejo stoje, prehranjevali zleknjeni na
berry 2018). blazinah na kavču. Jedli so brez pribora, z desno
roko, in se pri tem oprti na levi komolec nasla-
Sorodno predstavljenim so tudi v prihajajočih njali na blazine.5 Jedli so do onemoglosti in si z
letih, desetletjih, stoletjih pojav bontona in z njim za te namene posebej izdelanimi dolgimi vilicami
povezanih (tudi politično in poslovno opredelje- pomagali dražiti grlo, da so pospešili praznjenje
nih protokolarnih; op. avt.) pravil krojile razmere, želodca, da bi lahko nadaljevali s hranjenjem. Po-
potrebe in tudi vrednotni sistemi vrlin tedanjih dobno so tudi pili nepregledne količine vina. V
družb ter socialnih, ekonomskih in političnih raz- primeru nestrinjanja s sogovornikom je bilo med-
mer. Tako je znameniti starogrški mislec Aristo- sebojno fizično obračunavanje povsem običajen
tel (384 pr. n. št.–322 pr. n. št.) za razliko od Kon- ritual (Graber 2014).
fucijeve skrbi za državni red v ospredje postavljal
posameznika samega, njegovo etično vedenje in Še v času opisane pozabe bontona je italijan-
vrline,3 na katere sta po njegovem mnenju odlo- ski filozof in teolog iz 13. stoletja Tomaž Akvinski
čilno vplivala moralna vzgoja in dobro politično (1225–1274), rojen nekaj let po pripravi prve zgo-
upravljanje. Vodilna vrlina po Aristotelu je sreča, dovinske listine pravic Magna Carta Libertatum
ki je bila sestavljena iz iskanja resnice, oprte na (1215),6 kot glas etičnega razuma tega obdobja po-
razumu (Gaus in D’Agostino 2013).
4 Aristotelski pristop k poslovanju ni obsojal služenja de-
Splošno prepričanje v antični Grčiji je bilo, da narja ali kopičenja bogastva. Med nečastna dejanja so
sta posel in denar na nek način omadeževana, spadala vsa tista, ki so motila osnovni red življenja,
vendar pa imata lahko pod pogojem, da sta v ro- v katerem je imel vsakdo svojo vlogo, vključno z bo-
kah krepostnih ljudi, ki se za te namene tudi med govi. Aristotela je pri item skrbel predvsem pohlep, ki
seboj združujejo, pozitivne učinke za življenje. je predstavljal tisti presežek, ki nagne tehtnico pravič-
Poslovanje mora temeljiti na svobodni in pošteni nosti, povzroči škandal in ima kot tak škodljive učinke
izmenjavi blaga, kar pomeni, da se med seboj po- na posameznika ter mestno državo (Gaus in D’Agostino
vezujejo ne le blago, temveč tudi kupci, prodajalci 2013).
in javni uslužbenci. Način za zagotavljanje etično
neoporečnega združevanja je premišljeno delova- 5 V številnih kulturah je uživanje hrane s prsti ostalo pra-
nje ljudi in previdnost pri sklepanju poslov, ki za- vilo vse do današnjih dni. V Etiopiji npr. je tradicio-
gotavlja častno delovanje. Čast ni bila le temeljna nalna hrana gosta, začinjena enolončnica, ki jo postre-
vrlina, temveč tudi kulturno okolje, v katerem je žejo na skupnem krožniku na sredini mize, skupaj s
trakovi ploščatega, mehkega kruha, in se je s prsti. Ta
3 Aristotel je opredelil dve vrsti vrlin: intelektualne in običaj je odraz krepitve prijateljstva, ki se odraža v nji-
moralne. Intelektualne vrline so pridobljene z učenjem hovem pregovoru: »Tisti, ki jedo z istega krožnika, ne
in služijo kot vodilo pri ravnanju, saj posamezniku po- bodo izdali drug drugega« (Candace Smith Etiquette
magajo odkriti resnico. Moralne vrline so bile prido- b. l.).
bljene z navadami in so gradile značaj, saj so posame-
zniku pomagale, da si je prizadeval za to, kar je kori- 6 Listino je z namenom sklenitve miru med tedanjim kra-
stno, in se izogibal tistemu, kar je škodljivo (Byars in ljem in skupino upornih baronov sestavil canterburyj-
Stanberry 2018). ski nadškof, kardinal Stephen Langton. Prvič v zgodo-
vini naj bi omenjena listina ščitila pravice cerkve in ba-
ronov pred kraljevo samovoljo, nezakonitim zaporom
34 management 18 (2023) številka 1
bička v poslovnem smislu (Pang in Shamugana- deloval antični svet.4 V tem smislu je posebej z
than 2015). vidika še danes aktualne prakse poslovnega bon-
tona zanimivo izkazovanje gostoljubnosti starih
Konfucij je z željo, da bi preprečil družbeni Grkov do gostov, ki so se ob prvem srečanju z ne-
nemir, veliko pričakovanje gojil do etičnosti te- kom z nasmehom in neposrednim stikom z očmi
danjega plemstva ter javnih uslužbencev. Verjel rokovali, z že poznanimi so se pogosto tudi objeli,
je, da je tisti, ki živi krepostno in razumno, bolj poljubili na vsako lice, moški pa so se tudi »uda-
človeški in da prav to vodi preko razcveta posa- rili« po rami (Byars in Stanberry 2018).
meznika ter skupnosti do urejenega naroda. Po-
dobno temu je v svetu poslovanja po konfucijan- Rimljanski zaton kot uvod v srednjeveški
ski etiki vrlin veljalo, da to predstavlja mrežo od- preporod potrebe po bontonu
nosov, odvisnih od zaupanja in pravičnosti ravna- V nasprotju s starimi Grki so Rimljani poleg voj-
nja v dobri veri. To omogoča ustvarjanje bogastva, skovanja (naj)več pozornost namenjali predvsem
naložb in strateško načrtovanje, v poslovni svet ritualom prehranjevanja, ki pa so bili po dana-
pa vnaša razum in nadzor, kar vse neposredno šnjih normah zelo drugačni. Rimljani so se v čast
vpliva na kulturo podjetja, na njegovo krepost in bogovom, za katere so verjeli, da se edini lahko
tudi podjetniški etos posameznika (Byars in Stan- prehranjujejo stoje, prehranjevali zleknjeni na
berry 2018). blazinah na kavču. Jedli so brez pribora, z desno
roko, in se pri tem oprti na levi komolec nasla-
Sorodno predstavljenim so tudi v prihajajočih njali na blazine.5 Jedli so do onemoglosti in si z
letih, desetletjih, stoletjih pojav bontona in z njim za te namene posebej izdelanimi dolgimi vilicami
povezanih (tudi politično in poslovno opredelje- pomagali dražiti grlo, da so pospešili praznjenje
nih protokolarnih; op. avt.) pravil krojile razmere, želodca, da bi lahko nadaljevali s hranjenjem. Po-
potrebe in tudi vrednotni sistemi vrlin tedanjih dobno so tudi pili nepregledne količine vina. V
družb ter socialnih, ekonomskih in političnih raz- primeru nestrinjanja s sogovornikom je bilo med-
mer. Tako je znameniti starogrški mislec Aristo- sebojno fizično obračunavanje povsem običajen
tel (384 pr. n. št.–322 pr. n. št.) za razliko od Kon- ritual (Graber 2014).
fucijeve skrbi za državni red v ospredje postavljal
posameznika samega, njegovo etično vedenje in Še v času opisane pozabe bontona je italijan-
vrline,3 na katere sta po njegovem mnenju odlo- ski filozof in teolog iz 13. stoletja Tomaž Akvinski
čilno vplivala moralna vzgoja in dobro politično (1225–1274), rojen nekaj let po pripravi prve zgo-
upravljanje. Vodilna vrlina po Aristotelu je sreča, dovinske listine pravic Magna Carta Libertatum
ki je bila sestavljena iz iskanja resnice, oprte na (1215),6 kot glas etičnega razuma tega obdobja po-
razumu (Gaus in D’Agostino 2013).
4 Aristotelski pristop k poslovanju ni obsojal služenja de-
Splošno prepričanje v antični Grčiji je bilo, da narja ali kopičenja bogastva. Med nečastna dejanja so
sta posel in denar na nek način omadeževana, spadala vsa tista, ki so motila osnovni red življenja,
vendar pa imata lahko pod pogojem, da sta v ro- v katerem je imel vsakdo svojo vlogo, vključno z bo-
kah krepostnih ljudi, ki se za te namene tudi med govi. Aristotela je pri item skrbel predvsem pohlep, ki
seboj združujejo, pozitivne učinke za življenje. je predstavljal tisti presežek, ki nagne tehtnico pravič-
Poslovanje mora temeljiti na svobodni in pošteni nosti, povzroči škandal in ima kot tak škodljive učinke
izmenjavi blaga, kar pomeni, da se med seboj po- na posameznika ter mestno državo (Gaus in D’Agostino
vezujejo ne le blago, temveč tudi kupci, prodajalci 2013).
in javni uslužbenci. Način za zagotavljanje etično
neoporečnega združevanja je premišljeno delova- 5 V številnih kulturah je uživanje hrane s prsti ostalo pra-
nje ljudi in previdnost pri sklepanju poslov, ki za- vilo vse do današnjih dni. V Etiopiji npr. je tradicio-
gotavlja častno delovanje. Čast ni bila le temeljna nalna hrana gosta, začinjena enolončnica, ki jo postre-
vrlina, temveč tudi kulturno okolje, v katerem je žejo na skupnem krožniku na sredini mize, skupaj s
trakovi ploščatega, mehkega kruha, in se je s prsti. Ta
3 Aristotel je opredelil dve vrsti vrlin: intelektualne in običaj je odraz krepitve prijateljstva, ki se odraža v nji-
moralne. Intelektualne vrline so pridobljene z učenjem hovem pregovoru: »Tisti, ki jedo z istega krožnika, ne
in služijo kot vodilo pri ravnanju, saj posamezniku po- bodo izdali drug drugega« (Candace Smith Etiquette
magajo odkriti resnico. Moralne vrline so bile prido- b. l.).
bljene z navadami in so gradile značaj, saj so posame-
zniku pomagale, da si je prizadeval za to, kar je kori- 6 Listino je z namenom sklenitve miru med tedanjim kra-
stno, in se izogibal tistemu, kar je škodljivo (Byars in ljem in skupino upornih baronov sestavil canterburyj-
Stanberry 2018). ski nadškof, kardinal Stephen Langton. Prvič v zgodo-
vini naj bi omenjena listina ščitila pravice cerkve in ba-
ronov pred kraljevo samovoljo, nezakonitim zaporom
34 management 18 (2023) številka 1
