Page 36 - Management 18 (1)
P. 36
ona Kustec | Poslovna etika in bonton
jajo številne teorije in koncepti, od podjetniško- ravi dobri in nagnjeni k moralnemu ravnanju ter
poslovne etike (Pullen in Rhodes 2015; Heath, delovanju, a, kot trdi Rawls, so hkrati tudi zaviti
Kaldis in Marcoux 2018) in kadrovskega manage- v »tančico nevednosti« (Singer 2016). To dejstvo
menta (Boselie, Van Harten in Veld 2021) pa vse ne opravičuje izkoriščanja ljudi, a se zdi, da služi
do teorij korporativne morale (Wilmot 2001) in kot priročno pojasnilo za še danes obstoječe sta-
teorij načrtovanega vedenjskega delovanja (Ajzen nje neenakosti in z njimi povezanih konfliktov, ki
1988) ali pa teorije vljudnosti (Brown in Levinson vodijo v soočanje s situacijami, ki bi jih Aristotel
1987; Katz Jameson 2004). opredelil kot največjo nevarnost sreči – »pohlep«.
Valovi tehnoloških inovacij ter razvoja Aktualno obdobje, ki ga poganjajo velike spre-
sodobnega bontona v svetu v obliki membe v družbenih, političnih, ekonomskih in
»kozarca penine« tudi kulturnih podsistemih, z zornega kota po-
Sredi 20. stoletja pomen vljudnega vedenja preide slovnega bontona posredno zaznamujeta pred-
z izbranih skupin družbene elite na vse skupine vsem oblikovanje in sprejem številnih protokolov,
v (pod)sistemih neke države. Na prehodu v aktu- kodeksov in drugih vrst smernic ter pravil etič-
alno obdobje razvojni primat prevzemajo tehno- nega poslovanja, zaščite avtorskih pravic, osebnih
loškoinovacijski cikli8 in z njimi povezane potrebe podatkov, dosežkov inovacij in patentov, mnogo
ter posledice. Poslovni procesi postanejo gonilna manj pa premisleki glede tradicionalnih moralnih
sila tako posameznega kot tudi svetovnega sis- vrlin v sedanjem času. Prav zato je sedanje obdo-
tema, njihov cilj pa še vedno ostaja nespreme- bje polno preizkusov, ki se mora poleg potrebe
njena težnja po ustvarjanju še večjega bogastva po pravno podprtem opredeljevanju dovoljenega
ter iskanje novih načinov kopičenja premoženja vedenja v poslovnem svetu upravičeno ukvarjati
in kapitala. Skrb za potrebe ljudi in skupnosti je tudi z vprašanji prevzemanja odgovornosti, kot
(bila) postavljena na stran. Ta obdobja pričajo o sta npr. korporativna moralna odgovornost (Wil-
izjemnemu razvoju znanosti, medicine, tehnike mot 2011) in tehnološka etika (Powell idr. 2022)
in tehnologije, a so z vidika poslovne etike in v dinamičnih, inovativno usmerjenih poslovnih
spoštovanja vrednot ter potreb človeka in družbe okoljih (Ksenzenko in Robustova 2021).
mnogo manj prepoznavna ter se kažejo tudi skozi
splošno veliko svetovno neenakost v porazdelitvi Poslovni bonton skozi zorni kot teorij,
bogastva, ki jo nazorno ilustrira podoba kozarca konceptov in načel
penine: 20 najbogatejših prebivalcev na svetu s Poslovna etika kot del filozofije
svojim premoženjem zapolnjuje več kot 80 pro- Teoretsko gledano je razumevanje poslovnega
stora najširšega dela kozarca, 20 najrevnejših bontona tesno povezano z vsebinami, poveza-
pa 1,4 del ozkega peclja (Conley 2008). nimi s poslovno etiko. Slednja je del uporabne
etike in kot akademska disciplina predstavlja pod-
Takšno stanje je skozi svoje delo obravnaval lago za različne praktično usmerjene pristope k
predvsem ameriški filozof John Rawls (1921– razumevanju in izboljšanju poslovnega vedenja
2002), ki je razvil teorijo pravičnosti. Na temelju ter upravljanja, vključno z družbeno odgovorno-
teorije o družbeni pogodbi namreč naravno sta- stjo podjetij, državljanstvom podjetij in upravlja-
nje človeka opredeljujeta njegova svoboda in ne- njem interesnih skupin (Pullen in Rhodes 2015).
podrejenost komurkoli drugemu. Ljudje so po na-
Na vsebine etike je torej možno gledati s treh
8 Skozi zgodovino do sedaj lahko prepoznamo pet glav- temeljnih zornih kotov, in sicer kot na:
nih valov inovacij, ki so jih spremljale tehnološke in
družbene spremembe (Seebode, Jeanrenaud in Bessant 1. prepričanja neke skupine ljudi o tem, kako
2012). Prvi val inovacij je bila industrijska revolucija, s naj živijo oz. kakšna je njihova identiteta;
prevlado začetka izkoriščanja vodne energije, tekstila,
železa (1785–1848), drugi val zaznamuje doba pare, že- 2. vrednote, ki so utemeljene na spoštovanju
leznic, jekla (1948–1900), tretji doba elektrike in mo- drugega, spodbujanju tesnih medčloveških
torjev na notranje izgorevanje ter kemije (1900–1950), odnosov, medsebojnega spoštovanja in zau-
četrti doba množične proizvodnje, petrokemije, letal- panja;
stva in elektronike (1950–1990), peti vzpon informacij-
ske in komunikacijske tehnologije ter omrežij in novih 3. prepričanja o osebni moralnosti vsakega po-
medijev (1990–2020). Kot šesti se prav sedaj pojavlja sameznika v odnosu do odziva na moralnost
val, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in ro- drugega.
botov ter zelene energije.
Predmet preučevanja poslovne etike so mo-
36 management 18 (2023) številka 1 ralne razsežnosti poslovnih dejavnosti in subjek-
tov, od npr. tega, kaj je prav in kaj narobe, kaj je
jajo številne teorije in koncepti, od podjetniško- ravi dobri in nagnjeni k moralnemu ravnanju ter
poslovne etike (Pullen in Rhodes 2015; Heath, delovanju, a, kot trdi Rawls, so hkrati tudi zaviti
Kaldis in Marcoux 2018) in kadrovskega manage- v »tančico nevednosti« (Singer 2016). To dejstvo
menta (Boselie, Van Harten in Veld 2021) pa vse ne opravičuje izkoriščanja ljudi, a se zdi, da služi
do teorij korporativne morale (Wilmot 2001) in kot priročno pojasnilo za še danes obstoječe sta-
teorij načrtovanega vedenjskega delovanja (Ajzen nje neenakosti in z njimi povezanih konfliktov, ki
1988) ali pa teorije vljudnosti (Brown in Levinson vodijo v soočanje s situacijami, ki bi jih Aristotel
1987; Katz Jameson 2004). opredelil kot največjo nevarnost sreči – »pohlep«.
Valovi tehnoloških inovacij ter razvoja Aktualno obdobje, ki ga poganjajo velike spre-
sodobnega bontona v svetu v obliki membe v družbenih, političnih, ekonomskih in
»kozarca penine« tudi kulturnih podsistemih, z zornega kota po-
Sredi 20. stoletja pomen vljudnega vedenja preide slovnega bontona posredno zaznamujeta pred-
z izbranih skupin družbene elite na vse skupine vsem oblikovanje in sprejem številnih protokolov,
v (pod)sistemih neke države. Na prehodu v aktu- kodeksov in drugih vrst smernic ter pravil etič-
alno obdobje razvojni primat prevzemajo tehno- nega poslovanja, zaščite avtorskih pravic, osebnih
loškoinovacijski cikli8 in z njimi povezane potrebe podatkov, dosežkov inovacij in patentov, mnogo
ter posledice. Poslovni procesi postanejo gonilna manj pa premisleki glede tradicionalnih moralnih
sila tako posameznega kot tudi svetovnega sis- vrlin v sedanjem času. Prav zato je sedanje obdo-
tema, njihov cilj pa še vedno ostaja nespreme- bje polno preizkusov, ki se mora poleg potrebe
njena težnja po ustvarjanju še večjega bogastva po pravno podprtem opredeljevanju dovoljenega
ter iskanje novih načinov kopičenja premoženja vedenja v poslovnem svetu upravičeno ukvarjati
in kapitala. Skrb za potrebe ljudi in skupnosti je tudi z vprašanji prevzemanja odgovornosti, kot
(bila) postavljena na stran. Ta obdobja pričajo o sta npr. korporativna moralna odgovornost (Wil-
izjemnemu razvoju znanosti, medicine, tehnike mot 2011) in tehnološka etika (Powell idr. 2022)
in tehnologije, a so z vidika poslovne etike in v dinamičnih, inovativno usmerjenih poslovnih
spoštovanja vrednot ter potreb človeka in družbe okoljih (Ksenzenko in Robustova 2021).
mnogo manj prepoznavna ter se kažejo tudi skozi
splošno veliko svetovno neenakost v porazdelitvi Poslovni bonton skozi zorni kot teorij,
bogastva, ki jo nazorno ilustrira podoba kozarca konceptov in načel
penine: 20 najbogatejših prebivalcev na svetu s Poslovna etika kot del filozofije
svojim premoženjem zapolnjuje več kot 80 pro- Teoretsko gledano je razumevanje poslovnega
stora najširšega dela kozarca, 20 najrevnejših bontona tesno povezano z vsebinami, poveza-
pa 1,4 del ozkega peclja (Conley 2008). nimi s poslovno etiko. Slednja je del uporabne
etike in kot akademska disciplina predstavlja pod-
Takšno stanje je skozi svoje delo obravnaval lago za različne praktično usmerjene pristope k
predvsem ameriški filozof John Rawls (1921– razumevanju in izboljšanju poslovnega vedenja
2002), ki je razvil teorijo pravičnosti. Na temelju ter upravljanja, vključno z družbeno odgovorno-
teorije o družbeni pogodbi namreč naravno sta- stjo podjetij, državljanstvom podjetij in upravlja-
nje človeka opredeljujeta njegova svoboda in ne- njem interesnih skupin (Pullen in Rhodes 2015).
podrejenost komurkoli drugemu. Ljudje so po na-
Na vsebine etike je torej možno gledati s treh
8 Skozi zgodovino do sedaj lahko prepoznamo pet glav- temeljnih zornih kotov, in sicer kot na:
nih valov inovacij, ki so jih spremljale tehnološke in
družbene spremembe (Seebode, Jeanrenaud in Bessant 1. prepričanja neke skupine ljudi o tem, kako
2012). Prvi val inovacij je bila industrijska revolucija, s naj živijo oz. kakšna je njihova identiteta;
prevlado začetka izkoriščanja vodne energije, tekstila,
železa (1785–1848), drugi val zaznamuje doba pare, že- 2. vrednote, ki so utemeljene na spoštovanju
leznic, jekla (1948–1900), tretji doba elektrike in mo- drugega, spodbujanju tesnih medčloveških
torjev na notranje izgorevanje ter kemije (1900–1950), odnosov, medsebojnega spoštovanja in zau-
četrti doba množične proizvodnje, petrokemije, letal- panja;
stva in elektronike (1950–1990), peti vzpon informacij-
ske in komunikacijske tehnologije ter omrežij in novih 3. prepričanja o osebni moralnosti vsakega po-
medijev (1990–2020). Kot šesti se prav sedaj pojavlja sameznika v odnosu do odziva na moralnost
val, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in ro- drugega.
botov ter zelene energije.
Predmet preučevanja poslovne etike so mo-
36 management 18 (2023) številka 1 ralne razsežnosti poslovnih dejavnosti in subjek-
tov, od npr. tega, kaj je prav in kaj narobe, kaj je
