Page 114 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 114
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 1146). Medtem ko kulturne industrije proizvaja-Strokovnjaki pripisujejo kreativnim in-
jo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki utele- dustrijam gonilno moč pri spodbujanju širše
hereditatišajo ali posredujejo kulturno izražanje ne gledeekonomske rasti. Utemeljitev koncepta kreativ-
na komercialno vrednost (npr. scenske umetnos- nih industrij, Richard Florida skozi svoje temelj-
ti, likovne umetnosti, kulturna dediščina, tudi no delo The Rise of the Creative Class (2002) spo-
film, novi mediji, glasba, knjige in tisk), ima- roča, da sposobnost in praksa kreiranja novih
jo kreativne industrije kulturno razsežnost, ker zamisli in stalnih izboljšav ultimativno dviguje
uporabljajo kulturo kot vložek (npr. arhitektu- produktivnost in življenjski standard. V študiji
ra in oblikovanje s podsektorji, kot so grafično Cultural times (CISAC 2015) je ekonomski po-
in modno oblikovanje ali oglaševanje) (EU Co- men kreativnih industrij tudi finančno ovred-
mission 2010, 5). Skladno s tem je Evropska ko- noten: »Kulturne in kreativne industrije s pri-
misija opredelila tipologijo kreativnih industrij hodkom 2,250 milijard USD zagotavljajo 3 %
(FORA 2010) (Slika 1). Po tej tipologiji so kre- svetovnega BDP in zaposlujejo 29,5 milijonov
ativne industrije v najožjem pomenu tiste ak- ljudi (1 % delovno aktivne svetovne populacije)«
tivnosti, pri katerih je osrednji produkt rezul- (CISAC 2015). Študija, ki je bila predstavljena na
tat umetniške aktivnosti. Širši pomen vključuje sedežu UNESCA v Parizu leta 2015, pojasnju-
med kreativne industrije tudi tiste dejavnosti, je prispevek kreativnih industrij h globalnemu
v katerih osrednji produkt sicer ni neposredna gospodarstvu ob predpostavki, da če želimo
posledica kulturne dejavnosti, ima pa določene izkoristiti polni potencial kreativnih industrij,
kulturne značilnosti. V najširšem smislu so pa v morajo biti ustvarjalci pravično plačani, da lah-
kreativne industrije vključene tudi panoge, kate- ko nadaljujejo s svojim prispevkom h kulturi in
rih ekonomske aktivnosti temeljijo na umetnos- posredno h gospodarstvu. Politični odločevalci
ti in kulturi. Primer takšne panoge je turizem morajo torej spodbuditi pravičen sistem prenosa
(FORA 2010). vrednosti, ki bo zagotovil ustvarjalcem in s tem
kreativnim industrijam sorazmeren tržni delež
Slika 1: Tipologija kreativnih industrij po FORA (2010), in pravično poplačilo za izkoriščanje njihovih
prirejeno v slovenskem jeziku (vir: Plestenjak in soavtor- del v gospodarskih panogah, tudi v turizmu.
ji 2018).
Primer sistemske spodbude prenosa vred-
Navedena tipologija je omogočila razume- nosti je čezmejni projekt REFREsh – Rural
vanje neposredne povezave kreativnih industrij s Revitalisation for Cultural Heritage, izvajan v
turizmom, zlasti s segmentom kulturnega turiz- okviru programa Interreg Central Europe (2017-
ma, ki svoje produkte in motivatorje utemeljuje 2020), s katerim Občina Piran sledi usmeritvam
na stvaritvah kreativcev. Republike Slovenije na področju uveljavljan-
ja kreativnih industrij po regijah, ki bodo pred-
stavljene v nadaljevanju. Osrednji predmet razis-
kave v okviru navedenega predmeta je skladišče
soli Monfort v Portorožu. Po investiciji v preno-
vo tretje kampate (od petih) v letu 2019 je občina
poverila trženje prostora Turističnemu združen-
ju Portorož. Že doslej je prihajalo do spontane-
ga povezovanja turizma in kreativnih industrij;
z novimi prostorskimi možnostmi in sistematič-
nim spodbujanjem povezovanja oz. vključevan-
ja kreativnih industrij v turistično ponudbo pa
so se že pokazali dodatni sinergijski učinki, ki
bodo spodbudili nadaljnji razvoj kreativnega de-
jo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki utele- dustrijam gonilno moč pri spodbujanju širše
hereditatišajo ali posredujejo kulturno izražanje ne gledeekonomske rasti. Utemeljitev koncepta kreativ-
na komercialno vrednost (npr. scenske umetnos- nih industrij, Richard Florida skozi svoje temelj-
ti, likovne umetnosti, kulturna dediščina, tudi no delo The Rise of the Creative Class (2002) spo-
film, novi mediji, glasba, knjige in tisk), ima- roča, da sposobnost in praksa kreiranja novih
jo kreativne industrije kulturno razsežnost, ker zamisli in stalnih izboljšav ultimativno dviguje
uporabljajo kulturo kot vložek (npr. arhitektu- produktivnost in življenjski standard. V študiji
ra in oblikovanje s podsektorji, kot so grafično Cultural times (CISAC 2015) je ekonomski po-
in modno oblikovanje ali oglaševanje) (EU Co- men kreativnih industrij tudi finančno ovred-
mission 2010, 5). Skladno s tem je Evropska ko- noten: »Kulturne in kreativne industrije s pri-
misija opredelila tipologijo kreativnih industrij hodkom 2,250 milijard USD zagotavljajo 3 %
(FORA 2010) (Slika 1). Po tej tipologiji so kre- svetovnega BDP in zaposlujejo 29,5 milijonov
ativne industrije v najožjem pomenu tiste ak- ljudi (1 % delovno aktivne svetovne populacije)«
tivnosti, pri katerih je osrednji produkt rezul- (CISAC 2015). Študija, ki je bila predstavljena na
tat umetniške aktivnosti. Širši pomen vključuje sedežu UNESCA v Parizu leta 2015, pojasnju-
med kreativne industrije tudi tiste dejavnosti, je prispevek kreativnih industrij h globalnemu
v katerih osrednji produkt sicer ni neposredna gospodarstvu ob predpostavki, da če želimo
posledica kulturne dejavnosti, ima pa določene izkoristiti polni potencial kreativnih industrij,
kulturne značilnosti. V najširšem smislu so pa v morajo biti ustvarjalci pravično plačani, da lah-
kreativne industrije vključene tudi panoge, kate- ko nadaljujejo s svojim prispevkom h kulturi in
rih ekonomske aktivnosti temeljijo na umetnos- posredno h gospodarstvu. Politični odločevalci
ti in kulturi. Primer takšne panoge je turizem morajo torej spodbuditi pravičen sistem prenosa
(FORA 2010). vrednosti, ki bo zagotovil ustvarjalcem in s tem
kreativnim industrijam sorazmeren tržni delež
Slika 1: Tipologija kreativnih industrij po FORA (2010), in pravično poplačilo za izkoriščanje njihovih
prirejeno v slovenskem jeziku (vir: Plestenjak in soavtor- del v gospodarskih panogah, tudi v turizmu.
ji 2018).
Primer sistemske spodbude prenosa vred-
Navedena tipologija je omogočila razume- nosti je čezmejni projekt REFREsh – Rural
vanje neposredne povezave kreativnih industrij s Revitalisation for Cultural Heritage, izvajan v
turizmom, zlasti s segmentom kulturnega turiz- okviru programa Interreg Central Europe (2017-
ma, ki svoje produkte in motivatorje utemeljuje 2020), s katerim Občina Piran sledi usmeritvam
na stvaritvah kreativcev. Republike Slovenije na področju uveljavljan-
ja kreativnih industrij po regijah, ki bodo pred-
stavljene v nadaljevanju. Osrednji predmet razis-
kave v okviru navedenega predmeta je skladišče
soli Monfort v Portorožu. Po investiciji v preno-
vo tretje kampate (od petih) v letu 2019 je občina
poverila trženje prostora Turističnemu združen-
ju Portorož. Že doslej je prihajalo do spontane-
ga povezovanja turizma in kreativnih industrij;
z novimi prostorskimi možnostmi in sistematič-
nim spodbujanjem povezovanja oz. vključevan-
ja kreativnih industrij v turistično ponudbo pa
so se že pokazali dodatni sinergijski učinki, ki
bodo spodbudili nadaljnji razvoj kreativnega de-
