Page 116 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 116
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 116– Oblikovanje dediščinskih blagovnih znamkjenje), ki je značilno za to območje. Razvoj tu-
za trženje na področju turizma in kreativ- rizma je namreč v Portorožu že tradicionalno
hereditatinih industrij. povezan s solinarstvom, saj se je turizem na tej
Nazadnje je istega leta pod okriljem Muze- destinaciji pojavil prav skozi razvoj zdraviliških
storitev z uporabo stranskih produktov prido-
ja za arhitekturo in oblikovanje, v okviru Opera- bivanja soli. Tako se je portoroški samostan San
tivnega programa za izvajanje evropske kohezij- Lorenzo (sedanja lokacija hotela Metropol) že
ske politike v obdobju 2014-2020, začela delovati v 13. stoletju omenjal kot zdraviliški kraj, ki je
interdisciplinarna platforma Center za kreativ- slovel po zdravilnih učinkih solinskega blata in
nost (CzK). Naloga centra je, da »povezuje, pro- slanice iz piranskih solin. Sodobna turistična de-
movira, predstavlja in podpira razvoj vseh zna- javnost se je v Portorožu začela razvijati v drugi
čilnih področij kreativnega sektorja (KKS) v polovici 19. stoletja, ko so kraj tržili kot privlačno
Sloveniji. S svojimi programi spodbuja opol- kopališko destinacijo in v luksuznih vilah ponu-
nomočenje potencialov družbene in ekonom- jali kapacitete za turistične namestitve. Kopališ-
ske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje ču in prvemu hotelu, ki sta bila v Portorožu zgra-
z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in jena leta 1891, so hitro sledile nove investicije in
drugimi sektorji« (CzK 2019). Center, ki je fi- leta 1897 je bil Portorož (Porto Rose presso Pira-
nansiran s strani Evropskih kohezijskih skladov, no, natančneje območje od Metropolovega griča
ima v trenutnem stanju dejansko vlogo osredn- do Bernardina) uradno razglašen za klimatsko
je organizacije za KKI v Sloveniji. Čeprav nima zdravilišče. Razcvet je portoroški turizem za-
formalno poverjenih nalog koordinacije, v okvi- čel doživljati po izgradnji hotela Palace leta 1910
ru CZK nastajajo referenčni temeljni dokumen- in z vzpostavitvijo mednarodne letalske poveza-
ti in kot tudi primeri dobrih praks. ve (hidroport ob Monfortu) (Gombač in Brezo-
vec 2007, 43). Turistični razvoj območja sta za-
Izpostavljeno trojno razmerje med kul- časno prekinili obe svetovni vojni, vendar se je v
turnim turizmom, kulturno dediščino in krea- obdobju po priključitvi Jugoslaviji in s tem Slo-
tivnimi industrijami predstavlja pomembno veniji, razvoj portoroškega turizma intenzivno
izhodišče razvoja kreativnih scen tudi v Obalno- stopnjeval. Po zasnovi arhitekta Eda Mihevca
kraški regiji. Kreativne industrije so prav v tej in temeljiti prenovi kraja v letih 1965-76 je po-
regiji najbolj povezane s turizmom, saj se na tem stal Portorož vodilna turistična destinacija in
območju že tradicionalno ustvarja četrtina ce- eden od stebrov slovenskega turizma, kar je ostal
lotnega turizma Slovenije. vse do danes. Po aktualnem razvojnem načrtu
(Strategija razvoja turizma v občini Piran do leta
Razvojni potenciali kreativne scene 2025; Lesjak, Brezovec in Fabjan 2018) se por-
skladišča Monfort v Portorožu toroški turizem usmerja k trajnostnemu razvo-
Med turističnimi destinacijami Obalno-kraške ju, pri čemer se v ospredje postavljata kultura
regije ima vodilno mesto piranska občina s Por- in dediščina kraja. V smislu kulturno-kreativ-
torožem kot osrednjim slovenskim letoviščem, nih industrij se v Portorožu nadaljujejo tradici-
ki na leto pritegne 500.000 gostov ter ustvari 1,5 je glasbenih, filmskih in oglaševalskih festivalov,
milijonov nočitev (povprečje zadnjih pet let; vir: ki so se skozi desetletja že intenzivno vpeli v tu-
SURS 2018). V sklopu projekta REFREsh smo rizem. Prav tako je turistično aktivno delovanje
preverjali tržne potenciale vključevanja kreativ- sečoveljskih solin, ki skozi znamko tako Krajin-
nih industrij v turizem pri oživljanju skladišč skega parka Sečovlje kot podjetja Soline dodaja
soli Monfort v Portorožu. V okviru projekta je novo vrednost solinskim izdelkom in turistič-
Občina Piran, poleg že razvitega terciarnega sek- nim storitvam v Portorožu. S tematskim oživl-
torja (turizem), pristopila k spodbujanju krea- janjem skladišč soli Monfort bi se lahko trženje
tivnih industrij tudi v sekundarnem sektorju, in
sicer v okviru tradicije pridobivanja soli (rudar-
za trženje na področju turizma in kreativ- rizma je namreč v Portorožu že tradicionalno
hereditatinih industrij. povezan s solinarstvom, saj se je turizem na tej
Nazadnje je istega leta pod okriljem Muze- destinaciji pojavil prav skozi razvoj zdraviliških
storitev z uporabo stranskih produktov prido-
ja za arhitekturo in oblikovanje, v okviru Opera- bivanja soli. Tako se je portoroški samostan San
tivnega programa za izvajanje evropske kohezij- Lorenzo (sedanja lokacija hotela Metropol) že
ske politike v obdobju 2014-2020, začela delovati v 13. stoletju omenjal kot zdraviliški kraj, ki je
interdisciplinarna platforma Center za kreativ- slovel po zdravilnih učinkih solinskega blata in
nost (CzK). Naloga centra je, da »povezuje, pro- slanice iz piranskih solin. Sodobna turistična de-
movira, predstavlja in podpira razvoj vseh zna- javnost se je v Portorožu začela razvijati v drugi
čilnih področij kreativnega sektorja (KKS) v polovici 19. stoletja, ko so kraj tržili kot privlačno
Sloveniji. S svojimi programi spodbuja opol- kopališko destinacijo in v luksuznih vilah ponu-
nomočenje potencialov družbene in ekonom- jali kapacitete za turistične namestitve. Kopališ-
ske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje ču in prvemu hotelu, ki sta bila v Portorožu zgra-
z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in jena leta 1891, so hitro sledile nove investicije in
drugimi sektorji« (CzK 2019). Center, ki je fi- leta 1897 je bil Portorož (Porto Rose presso Pira-
nansiran s strani Evropskih kohezijskih skladov, no, natančneje območje od Metropolovega griča
ima v trenutnem stanju dejansko vlogo osredn- do Bernardina) uradno razglašen za klimatsko
je organizacije za KKI v Sloveniji. Čeprav nima zdravilišče. Razcvet je portoroški turizem za-
formalno poverjenih nalog koordinacije, v okvi- čel doživljati po izgradnji hotela Palace leta 1910
ru CZK nastajajo referenčni temeljni dokumen- in z vzpostavitvijo mednarodne letalske poveza-
ti in kot tudi primeri dobrih praks. ve (hidroport ob Monfortu) (Gombač in Brezo-
vec 2007, 43). Turistični razvoj območja sta za-
Izpostavljeno trojno razmerje med kul- časno prekinili obe svetovni vojni, vendar se je v
turnim turizmom, kulturno dediščino in krea- obdobju po priključitvi Jugoslaviji in s tem Slo-
tivnimi industrijami predstavlja pomembno veniji, razvoj portoroškega turizma intenzivno
izhodišče razvoja kreativnih scen tudi v Obalno- stopnjeval. Po zasnovi arhitekta Eda Mihevca
kraški regiji. Kreativne industrije so prav v tej in temeljiti prenovi kraja v letih 1965-76 je po-
regiji najbolj povezane s turizmom, saj se na tem stal Portorož vodilna turistična destinacija in
območju že tradicionalno ustvarja četrtina ce- eden od stebrov slovenskega turizma, kar je ostal
lotnega turizma Slovenije. vse do danes. Po aktualnem razvojnem načrtu
(Strategija razvoja turizma v občini Piran do leta
Razvojni potenciali kreativne scene 2025; Lesjak, Brezovec in Fabjan 2018) se por-
skladišča Monfort v Portorožu toroški turizem usmerja k trajnostnemu razvo-
Med turističnimi destinacijami Obalno-kraške ju, pri čemer se v ospredje postavljata kultura
regije ima vodilno mesto piranska občina s Por- in dediščina kraja. V smislu kulturno-kreativ-
torožem kot osrednjim slovenskim letoviščem, nih industrij se v Portorožu nadaljujejo tradici-
ki na leto pritegne 500.000 gostov ter ustvari 1,5 je glasbenih, filmskih in oglaševalskih festivalov,
milijonov nočitev (povprečje zadnjih pet let; vir: ki so se skozi desetletja že intenzivno vpeli v tu-
SURS 2018). V sklopu projekta REFREsh smo rizem. Prav tako je turistično aktivno delovanje
preverjali tržne potenciale vključevanja kreativ- sečoveljskih solin, ki skozi znamko tako Krajin-
nih industrij v turizem pri oživljanju skladišč skega parka Sečovlje kot podjetja Soline dodaja
soli Monfort v Portorožu. V okviru projekta je novo vrednost solinskim izdelkom in turistič-
Občina Piran, poleg že razvitega terciarnega sek- nim storitvam v Portorožu. S tematskim oživl-
torja (turizem), pristopila k spodbujanju krea- janjem skladišč soli Monfort bi se lahko trženje
tivnih industrij tudi v sekundarnem sektorju, in
sicer v okviru tradicije pridobivanja soli (rudar-
