Page 119 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 119
ia universitatiso solinarstvu, kjer je predstavljena tudi zgodovi- – skladnost s strateškimi cilji občine Piran,
na nastanka skladišč in razvoja območja. V četrti – dvig kakovosti življenja lokalne skupnosti
povezovanje tur izma in kr eativnih industr ij pr i oživljanju opuščene industr ijske dediščine 119 kampati so stalni razstavni prostori Obalnih ga-
lerij Piran, osrednje galerijske institucije v Obal- (središče dogajanja in kulture za prebivalce).
no-kraški regiji .
Za opredelitev smernic trženja prostora s
V drugi kampati je bil do nedavnega urejen kreativnimi vsebinami predlagamo in utemelju-
skladiščni prostor muzeja turizma (zavod Medi- jemo naslednje usmeritve:
teranum); skupaj s tretjo kampato pa prostor ni
imal stalnih vsebin, zato se je občasno oddajala v a) usmeritve glede marketinških ciljev,
najem za različne prireditve (koncerti, razstave, b) usmeritve glede vrst dejavnosti/vsebin,
športni in kulinarični dogodki, poroke). Lastni- c) trajnostni koncept trženja z vključitvijo in-
ca objekta, Občina Piran, je želela tovrstno rabo
objekta ohraniti oz. še povečati kreativno rabo ternega trženja,
kampat. Z namenom oživitve objekta, pove- d) usmeritve glede segmentacije trga uporabni-
čanja števila dogodkov ter učinkovite turistične
promocije, je Občina Piran januarja 2019 s Tu- kov in tržnega pozicioniranja.
rističnim združenjem Portorož sklenila Pogodbo
o trženju dvorane št. 2 in 3 skladišča soli – Mon- Celovito marketinško strategijo smo raz-
fort. V sklopu projekta REFREsh so bile v študiji vili skozi lasten model, ki nakazuje izhodišča
Koncepti revitalizacije za skladišče Monfort (GE- in usmeritve ter povezave med njimi. Model je
Art 2018) preučene možnosti programskih za- zasnovan na predpostavki o razvoju Monforta
snov za tretjo kampato; analiza je bila nato raz- kot centra kreativnih industrij v Portorožu, ki
širjena na celoten objekt Monforta ter vključila omogoča dolgoročno korist za razvoj kreativnos-
tudi sosednji objekt nekdanjega skladišča Gran- ti regije ter lokacije Portorož. Trženja Monfor-
do. Različne programske vsebine so bile analizi- ta zato ne usmerjamo le k privabljanju obiskoval-
rane v Študiji izvedljivosti vključevanja kultur- cev / turistov (t.i. eksterno trženje), ampak tudi
nih scen v razvoj industrijskih območij: primer k povezovanju ponudnikov, ki svoje dejavnos-
skladišč soli Monfort in Grando v Fizinah (Ples- ti vključujejo v okviru Monforta, ter k preb-
tenjak in soavtorji 2018). Na osnovi teh analiz ivalcem območja (t.i. interno trženje). Interno
je bil podan predlog novih vsebinskih poudar- trženje, ki ga splošne marketinške strategije red-
kov, kot prikazuje Slika 3. Skladno z željami in- keje opredeljujejo, predstavlja varovalko trajnos-
vestitorja so bila sočasno, spomladi 2019, izpel- tnega razvoja kreativne scene na turistični des-
jana gradbena dela za prenovo notranjščine tretje tinaciji, zaradi specifike kulturnih dejavnosti, ki
kampate skladišča Monfort za potrebe razno- v osnovi niso tržno naravnane. Interno trženje
likih prireditev. se na eni strani usmerja k raziskovanju in prever-
janju potreb interne javnosti (najemnikov oziro-
Model trženja skladišča Monfort ma izvajalcev kreativnih dejavnosti na lokaciji),
kot centra kreativnih industrij na drugi strani pa razvija in izvaja učinkovito
V okviru projekt REFRESh smo za objekt Mon- komuniciranje z njimi – jih povezuje, motivira,
fort razvili tudi strateške usmeritve trženja s ozavešča, izobražuje in usposablja za dosegan-
poudarkom na umeščanju vsebin in povezovan- je zastavljenih ciljev kreativnosti kraja in širše
ju kreativnih industrij s turizmom. Pri usmerit- regije. Povezovanje ponudnikov oz. najemnikov
vah smo poleg že omenjenih kriterijev upošteva- Monforta se bo razvijalo skozi orodja t.i. simbi-
li tudi naslednja izhodišča: oznega trženja (imenovano tudi sodelovalno ali
- skladnost s strateškimi cilji za razvoj krea- soustvarjalno trženje).
tivnih industrij v državi oziroma regiji, Sestavni del marketinške strategije za Mon-
fort je seveda tudi klasično eksterno trženje, s
katerim se usmerjamo na odjemalce kreativnih
dobrin oziroma obiskovalce objekta. Te bomo
na nastanka skladišč in razvoja območja. V četrti – dvig kakovosti življenja lokalne skupnosti
povezovanje tur izma in kr eativnih industr ij pr i oživljanju opuščene industr ijske dediščine 119 kampati so stalni razstavni prostori Obalnih ga-
lerij Piran, osrednje galerijske institucije v Obal- (središče dogajanja in kulture za prebivalce).
no-kraški regiji .
Za opredelitev smernic trženja prostora s
V drugi kampati je bil do nedavnega urejen kreativnimi vsebinami predlagamo in utemelju-
skladiščni prostor muzeja turizma (zavod Medi- jemo naslednje usmeritve:
teranum); skupaj s tretjo kampato pa prostor ni
imal stalnih vsebin, zato se je občasno oddajala v a) usmeritve glede marketinških ciljev,
najem za različne prireditve (koncerti, razstave, b) usmeritve glede vrst dejavnosti/vsebin,
športni in kulinarični dogodki, poroke). Lastni- c) trajnostni koncept trženja z vključitvijo in-
ca objekta, Občina Piran, je želela tovrstno rabo
objekta ohraniti oz. še povečati kreativno rabo ternega trženja,
kampat. Z namenom oživitve objekta, pove- d) usmeritve glede segmentacije trga uporabni-
čanja števila dogodkov ter učinkovite turistične
promocije, je Občina Piran januarja 2019 s Tu- kov in tržnega pozicioniranja.
rističnim združenjem Portorož sklenila Pogodbo
o trženju dvorane št. 2 in 3 skladišča soli – Mon- Celovito marketinško strategijo smo raz-
fort. V sklopu projekta REFREsh so bile v študiji vili skozi lasten model, ki nakazuje izhodišča
Koncepti revitalizacije za skladišče Monfort (GE- in usmeritve ter povezave med njimi. Model je
Art 2018) preučene možnosti programskih za- zasnovan na predpostavki o razvoju Monforta
snov za tretjo kampato; analiza je bila nato raz- kot centra kreativnih industrij v Portorožu, ki
širjena na celoten objekt Monforta ter vključila omogoča dolgoročno korist za razvoj kreativnos-
tudi sosednji objekt nekdanjega skladišča Gran- ti regije ter lokacije Portorož. Trženja Monfor-
do. Različne programske vsebine so bile analizi- ta zato ne usmerjamo le k privabljanju obiskoval-
rane v Študiji izvedljivosti vključevanja kultur- cev / turistov (t.i. eksterno trženje), ampak tudi
nih scen v razvoj industrijskih območij: primer k povezovanju ponudnikov, ki svoje dejavnos-
skladišč soli Monfort in Grando v Fizinah (Ples- ti vključujejo v okviru Monforta, ter k preb-
tenjak in soavtorji 2018). Na osnovi teh analiz ivalcem območja (t.i. interno trženje). Interno
je bil podan predlog novih vsebinskih poudar- trženje, ki ga splošne marketinške strategije red-
kov, kot prikazuje Slika 3. Skladno z željami in- keje opredeljujejo, predstavlja varovalko trajnos-
vestitorja so bila sočasno, spomladi 2019, izpel- tnega razvoja kreativne scene na turistični des-
jana gradbena dela za prenovo notranjščine tretje tinaciji, zaradi specifike kulturnih dejavnosti, ki
kampate skladišča Monfort za potrebe razno- v osnovi niso tržno naravnane. Interno trženje
likih prireditev. se na eni strani usmerja k raziskovanju in prever-
janju potreb interne javnosti (najemnikov oziro-
Model trženja skladišča Monfort ma izvajalcev kreativnih dejavnosti na lokaciji),
kot centra kreativnih industrij na drugi strani pa razvija in izvaja učinkovito
V okviru projekt REFRESh smo za objekt Mon- komuniciranje z njimi – jih povezuje, motivira,
fort razvili tudi strateške usmeritve trženja s ozavešča, izobražuje in usposablja za dosegan-
poudarkom na umeščanju vsebin in povezovan- je zastavljenih ciljev kreativnosti kraja in širše
ju kreativnih industrij s turizmom. Pri usmerit- regije. Povezovanje ponudnikov oz. najemnikov
vah smo poleg že omenjenih kriterijev upošteva- Monforta se bo razvijalo skozi orodja t.i. simbi-
li tudi naslednja izhodišča: oznega trženja (imenovano tudi sodelovalno ali
- skladnost s strateškimi cilji za razvoj krea- soustvarjalno trženje).
tivnih industrij v državi oziroma regiji, Sestavni del marketinške strategije za Mon-
fort je seveda tudi klasično eksterno trženje, s
katerim se usmerjamo na odjemalce kreativnih
dobrin oziroma obiskovalce objekta. Te bomo
