Page 115 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 115
ia universitatislovanja v občini in obogatili turistično ponudbo storitev, intermedijskih umetnosti do kulturne-
destinacije. Ključna poteza projekta je vključe- ga turizma in nesnovne kulturne dediščine oz.
povezovanje tur izma in kr eativnih industr ij pr i oživljanju opuščene industr ijske dediščine 115 vanje vseh relevantnih deležnikov v oblikovan- veščin, ki omogočajo izdelavo unikatnih proi-
je rešitev, katerim vsebinam naj bi se namenili zvodov z visoko dodano vrednostjo« (Breznik
prostori. Močnik in soavtorji 2011).
Ukrepi na področju povezovanja Leta 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izo-
kreativnih industrij s turizmom blikovalo Strategijo kulturne dediščine za ob-
v Sloveniji dobje 2018-2026, v kateri je prav tako izpostavi-
V Sloveniji še nimamo celostne strategije za raz- lo povezanost kreativnih industrij in turizma.
voj kreativnih industrij, prav tako na nacional- V strategiji je kot razvojna usmeritev navedeno
ni ravni ne obstaja institucija kot osrednje jedro »Spodbujanje razvoja trajnostnega kulturnega
spodbujanja kreativnega sektorja, čeprav so se turizma, kreativnih industrij in drugih novih
prizadevanja na tem področju začela že pred do- produktov in storitev z uporabo dediščinskih
brim desetletjem. Leta 2008 je namreč vlada RS virov«. Dediščina je prepoznana kot tista, ki je
ustanovila 9. razvojno skupino za kreativne in- »skupaj z dejavnostmi, ki jih generira, izjemno
dustrije, katere naloga je bila pripraviti vsebin- dragocen vir za turistično-gospodarski sektor
ska izhodišča državne strategije za uspešnejše in kreativne industrije« (Direktorat za kultur-
uveljavljanje kreativnega sektorja (oblikovan- no dediščino 2018, 17-18). Med ukrepi strategi-
je, arhitektura in trženjsko komuniciranje) pri je sta dva eksplicitno naslovljena na kreativne in-
ustvarjanju dodane vrednosti slovenskega gosp- dustrije in turizem:
odarstva. Priporočila 9. razvojne skupine pred-
stavljajo prvi dokument, ki je osredotočen na – Podpora aktiviranju dediščine za spodbu-
kreativne industrije in ugotavlja, da Slovenija na janje kulturnega turizma, kreativnih indu-
tem področju zaostaja, čeprav osnovna strokov- strij in drugih načinov uporabe dediščin-
na infrastruktura obstaja. Problemi se pojavljajo, skih virov;
ker je infrastruktura slabo povezana s kreativni-
mi industrijami ter ker financiranje ni program- – Izboljšanje ozaveščenosti o pomenu dediš-
sko naravnano in ne daje motivacije za pove- čine pri zaposlenih v turizmu in kreativnih
zovanje. Z namenom, da bi presegli to stanje, industrijah ter njihovo usposabljanje.
je leta 2011 Ministrstvo za kulturo RS pripravi-
lo medsektorsko preverbo področja in izdalo kn- – V naboru dejavnosti tako najdemo konkret-
jižico za popularizacijo pojma kreativnih indus- ne primere, ki ponovno neposredno in po-
trij (Breznik in soavtorji 2011). Pri definiciji so se sredno odpirajo možnosti za razvoj in pove-
avtorji oprli na metodologijo Eurostata in defin- zovanje kreativnih industrij s turizmom:
icijo Evropske komisije, ki med drugim povezuje
kreativne industrije tudi s turizmom. – Vključevanje dediščine v strategije razvoja
turizma Slovenije;
»V tem kontekstu postajajo ob tradicionalno
izpostavljenih in cenjenih vrstah umetnosti, – Izvedba pilotnih projektov aktiviranja de-
zlasti tistih, ki temeljijo na jeziku (leposlovje, diščine, ki prispevajo k razvoju trajnostnega
dramsko gledališče, vokalna glasba), vse bolj turizma, kreativnih industrij in drugih no-
pomembne tiste vrste umetnosti oz. kulture, ki vih produktov in storitev, povezanih z dedi-
neposredno vplivajo na razvoj države in zlasti ščino;
gospodarstva ter prispevajo tudi k rasti BDP.
Gre za kreativne industrije, od industrijskega – Pri promociji turizma na določenem ob-
in grafičnega oblikovanja, AV produkcije in močju predstavljanje lokalne dediščine na
vključujoč način, ki bo zagotavljal koristi
tudi lokalnemu prebivalstvu in ne bo ogro-
žal dediščine;
destinacije. Ključna poteza projekta je vključe- ga turizma in nesnovne kulturne dediščine oz.
povezovanje tur izma in kr eativnih industr ij pr i oživljanju opuščene industr ijske dediščine 115 vanje vseh relevantnih deležnikov v oblikovan- veščin, ki omogočajo izdelavo unikatnih proi-
je rešitev, katerim vsebinam naj bi se namenili zvodov z visoko dodano vrednostjo« (Breznik
prostori. Močnik in soavtorji 2011).
Ukrepi na področju povezovanja Leta 2018 je Ministrstvo za kulturo RS izo-
kreativnih industrij s turizmom blikovalo Strategijo kulturne dediščine za ob-
v Sloveniji dobje 2018-2026, v kateri je prav tako izpostavi-
V Sloveniji še nimamo celostne strategije za raz- lo povezanost kreativnih industrij in turizma.
voj kreativnih industrij, prav tako na nacional- V strategiji je kot razvojna usmeritev navedeno
ni ravni ne obstaja institucija kot osrednje jedro »Spodbujanje razvoja trajnostnega kulturnega
spodbujanja kreativnega sektorja, čeprav so se turizma, kreativnih industrij in drugih novih
prizadevanja na tem področju začela že pred do- produktov in storitev z uporabo dediščinskih
brim desetletjem. Leta 2008 je namreč vlada RS virov«. Dediščina je prepoznana kot tista, ki je
ustanovila 9. razvojno skupino za kreativne in- »skupaj z dejavnostmi, ki jih generira, izjemno
dustrije, katere naloga je bila pripraviti vsebin- dragocen vir za turistično-gospodarski sektor
ska izhodišča državne strategije za uspešnejše in kreativne industrije« (Direktorat za kultur-
uveljavljanje kreativnega sektorja (oblikovan- no dediščino 2018, 17-18). Med ukrepi strategi-
je, arhitektura in trženjsko komuniciranje) pri je sta dva eksplicitno naslovljena na kreativne in-
ustvarjanju dodane vrednosti slovenskega gosp- dustrije in turizem:
odarstva. Priporočila 9. razvojne skupine pred-
stavljajo prvi dokument, ki je osredotočen na – Podpora aktiviranju dediščine za spodbu-
kreativne industrije in ugotavlja, da Slovenija na janje kulturnega turizma, kreativnih indu-
tem področju zaostaja, čeprav osnovna strokov- strij in drugih načinov uporabe dediščin-
na infrastruktura obstaja. Problemi se pojavljajo, skih virov;
ker je infrastruktura slabo povezana s kreativni-
mi industrijami ter ker financiranje ni program- – Izboljšanje ozaveščenosti o pomenu dediš-
sko naravnano in ne daje motivacije za pove- čine pri zaposlenih v turizmu in kreativnih
zovanje. Z namenom, da bi presegli to stanje, industrijah ter njihovo usposabljanje.
je leta 2011 Ministrstvo za kulturo RS pripravi-
lo medsektorsko preverbo področja in izdalo kn- – V naboru dejavnosti tako najdemo konkret-
jižico za popularizacijo pojma kreativnih indus- ne primere, ki ponovno neposredno in po-
trij (Breznik in soavtorji 2011). Pri definiciji so se sredno odpirajo možnosti za razvoj in pove-
avtorji oprli na metodologijo Eurostata in defin- zovanje kreativnih industrij s turizmom:
icijo Evropske komisije, ki med drugim povezuje
kreativne industrije tudi s turizmom. – Vključevanje dediščine v strategije razvoja
turizma Slovenije;
»V tem kontekstu postajajo ob tradicionalno
izpostavljenih in cenjenih vrstah umetnosti, – Izvedba pilotnih projektov aktiviranja de-
zlasti tistih, ki temeljijo na jeziku (leposlovje, diščine, ki prispevajo k razvoju trajnostnega
dramsko gledališče, vokalna glasba), vse bolj turizma, kreativnih industrij in drugih no-
pomembne tiste vrste umetnosti oz. kulture, ki vih produktov in storitev, povezanih z dedi-
neposredno vplivajo na razvoj države in zlasti ščino;
gospodarstva ter prispevajo tudi k rasti BDP.
Gre za kreativne industrije, od industrijskega – Pri promociji turizma na določenem ob-
in grafičnega oblikovanja, AV produkcije in močju predstavljanje lokalne dediščine na
vključujoč način, ki bo zagotavljal koristi
tudi lokalnemu prebivalstvu in ne bo ogro-
žal dediščine;
