Page 17 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 17
ia universitatisvalo. Varstvo rastlin pred živalmi, predvsem pred niki na Drnovem, kot najtipičnejše oblike njive s
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 17 pašno živino, je zagotavljala okoliščina krčenja (po)vrtninami na obravnavanem območju, kjer
za flančišče v grmovju. Za tako ograjena flančišča so pridelovali zelje v stopnji po razsadu iz Flan-
vemo iz Drnovega in z Breg. Kaže, da o njiho- čišč. Poglejmo.
vem značaju in razprostranjenosti govorijo tudi
imena sama, v odnosu do površine, znotraj kate- Zelniki, Zevniki
re velja toponim. Na Bregah je več hektarjev ve- Med najtipičnejše njive s povrtninami na Dr-
lik predel pašnika med ljudmi enotno poimeno- novem sodi ledina Zevniki na prvi savski tera-
van Flančišči, torej Flančišča. To je moč razložiti si pod vasjo. O tamkajšnji izjemni rodovitnosti
s tem, o čemer priča že samo izročilo in priče- priča izročilo o pridelovanju zelja, ki ga danes ne-
vanja, in sicer, da so bila na tem območju flan- kateri imenujejo staro zelje18 in pričevanja o po-
čišča razkroplejena po različnih predelih celotne- sebnem tretiranju teh njiv (Rihter 2015, 25). Ko-
ga območja, pa tudi na robovih. Na Drnovem so ličino pridelanih zeljnih glav s teh njiv so merili
flančišča obstajala na starem, več hektarjev veli- v številu vozov oz. v konicah. Omenjajo se več sto
kem pašniku ledine Barovna, znotraj katerega je litrske kadi kisanega zelja ter prav tako tudi pro-
bila izkrčena ledina Trebeži, znotraj te pa velja daja svežih zeljnih glav v bližnjem hribovju, npr.
toponim Flančišče. Vendar je bil ta prostor do- v smeri Rake in drugih delov Krškega hribov-
volj velik, da je po potrebi omogočal menjavanje ja.19 Pričevanja o velikem pomenu zeljnega pri-
gredic. Primer iz G. Skopic že kaže primer, kako delka na Drnovem (npr. Počkar 1998, 287) ter o
so starejša migrirajoča flančišča prerasla v stalne visoki stopnji znanja in dovršene ter obsežne pri-
gredice, ki so jih v 1930-tih gnojili, kar je poveza- delave zelja, govori podatek iz leta 1862, ki sicer
no z že razparceliranimi deleži nekdanjega sku- nekoliko vzneseno pravi, da naj bi v drnovskem
pnega pašnika. »hafnu«, tj. na današnji ledini Zevniki, pridela-
li dovolj zelja za vso Ljubljano (Rihter 2015, 25 ).
Bistven poudarek opisanih flančišč je torej Razširjeno in uspešno pridelavo zelja na Drno-
v njihovi legi, in sicer na rodovitnem in vlažnem vem omenja tudi kronika sosednje župnije Vi-
območju spodnjega polja ter njihovi vlogi v pro- dem ob Savi, iz leta 1880, ki govori, da na Vid-
cesu pridelave zelja, ki je tu, kakor tudi marsik- mu zeljnih sadik niso vzgajali sami, temveč so
je drugod, pomenilo steber prehrane predvsem jih kupovali v vasi Drnovo, v leskovški župniji na
hladnega dela leta. Kranjskem, po 30 do 50 krajcarjev za 100 kosov
(Ripšl 2007, 154). Zevnikom po kvaliteti primer-
Na flančiščih pridelane sadike so po razsa- ljiva ledina za pridelavo zelja in drugih povrtnin
ditvi zahtevale nadalnjo nego na primerno prip- je bila na nasprotnem bregu stare struge, na ledi-
ravljenih in kvalitetnih zemljiščih. S tem že pre- ni Breg, prostor med njima je nosil zgovorno ime
hajamo na drugo obliko rodovitnih zemljišč, ki – Med vrti. Na Bregah so tem istim namenom,
so se prav tako nahajale v spodnjem polju, ka- za razsad sadik služile ledine Vrti, Barnopake in
mor so običajno v kolobarju za junijsko žetvi- Drage. V vseh primerih je razvidna 100 do naj-
jo žita, na strnišče prenseli sadike - flance. To so
njive zelniki oz. njive s (po)vrtninami. Takšne del im. Pasje polje, svojo ledino Zevnik, južno od vasi v zgornjem
njive imajo tod značilna imena Zevniki, Drage, polju. Enako najdemo južno od vasi ledino Flančišče v vasi Vihre.
Drašce ali Vrti.17 Sledi izbran primer ledine Zev- Poglavitno jedro površin za flančišča in zelnike je tod nedvomno
vezano na spodnje polje.
17 Tu omenimo, da toponimi Zevniki in Flančišče – obstajajo tudi v 18 Tako so pravili neki vrsti zelja z odličnimi lastnosti tako za solate ka-
zgornjem polju (npr. Vihre in Drnovo), kjer so izvajali iste dejavno- kor tudi za kisanje. Imelo naj bi drugačne lastnosti od t. i. Ljubljan-
sti, kot v spodnjem polju. Vendar retrogradni pregled razvoja ze- skega zelja (Rihter 2015, 25) in ni enako t. i. varaždinskemu zelju. Ta
mljiških deležev kmetij, ki so tam nekdaj obdelovala zemljišče, po- vrsta zelja je po mojem poznavanju ohranjena le še na nekaterih dr-
kaže, da gre glede na ostale kmetije v vasi, za izrazito mlade ali vsaj novskih kmetijah, seme pa je vsaj v enem primeru preživelo celo
relativno mlajše kmetije. Zanje, v času njihovega formiranja, v spo- nemško okupacijo, saj so ga izgnanci v času internacije v Nemčijo
dnjem polju ni bilo več prostora za pridobitev zemljiških deležev. vzeli sabo in je bilo po vrnitvi v uporabi še naprej.
Prav te kmetije si zato (čeprav redkeje), po vzoru iz spodnjega po- 19 Informator TTR, STM, MIM, idr.
lja, urejajo zelnike/flančišča v izbranih in najrodovitnejših predelih
zgornjega polja. Npr. na Drnovem ima relativno najmlajši vaški pre-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 17 pašno živino, je zagotavljala okoliščina krčenja (po)vrtninami na obravnavanem območju, kjer
za flančišče v grmovju. Za tako ograjena flančišča so pridelovali zelje v stopnji po razsadu iz Flan-
vemo iz Drnovega in z Breg. Kaže, da o njiho- čišč. Poglejmo.
vem značaju in razprostranjenosti govorijo tudi
imena sama, v odnosu do površine, znotraj kate- Zelniki, Zevniki
re velja toponim. Na Bregah je več hektarjev ve- Med najtipičnejše njive s povrtninami na Dr-
lik predel pašnika med ljudmi enotno poimeno- novem sodi ledina Zevniki na prvi savski tera-
van Flančišči, torej Flančišča. To je moč razložiti si pod vasjo. O tamkajšnji izjemni rodovitnosti
s tem, o čemer priča že samo izročilo in priče- priča izročilo o pridelovanju zelja, ki ga danes ne-
vanja, in sicer, da so bila na tem območju flan- kateri imenujejo staro zelje18 in pričevanja o po-
čišča razkroplejena po različnih predelih celotne- sebnem tretiranju teh njiv (Rihter 2015, 25). Ko-
ga območja, pa tudi na robovih. Na Drnovem so ličino pridelanih zeljnih glav s teh njiv so merili
flančišča obstajala na starem, več hektarjev veli- v številu vozov oz. v konicah. Omenjajo se več sto
kem pašniku ledine Barovna, znotraj katerega je litrske kadi kisanega zelja ter prav tako tudi pro-
bila izkrčena ledina Trebeži, znotraj te pa velja daja svežih zeljnih glav v bližnjem hribovju, npr.
toponim Flančišče. Vendar je bil ta prostor do- v smeri Rake in drugih delov Krškega hribov-
volj velik, da je po potrebi omogočal menjavanje ja.19 Pričevanja o velikem pomenu zeljnega pri-
gredic. Primer iz G. Skopic že kaže primer, kako delka na Drnovem (npr. Počkar 1998, 287) ter o
so starejša migrirajoča flančišča prerasla v stalne visoki stopnji znanja in dovršene ter obsežne pri-
gredice, ki so jih v 1930-tih gnojili, kar je poveza- delave zelja, govori podatek iz leta 1862, ki sicer
no z že razparceliranimi deleži nekdanjega sku- nekoliko vzneseno pravi, da naj bi v drnovskem
pnega pašnika. »hafnu«, tj. na današnji ledini Zevniki, pridela-
li dovolj zelja za vso Ljubljano (Rihter 2015, 25 ).
Bistven poudarek opisanih flančišč je torej Razširjeno in uspešno pridelavo zelja na Drno-
v njihovi legi, in sicer na rodovitnem in vlažnem vem omenja tudi kronika sosednje župnije Vi-
območju spodnjega polja ter njihovi vlogi v pro- dem ob Savi, iz leta 1880, ki govori, da na Vid-
cesu pridelave zelja, ki je tu, kakor tudi marsik- mu zeljnih sadik niso vzgajali sami, temveč so
je drugod, pomenilo steber prehrane predvsem jih kupovali v vasi Drnovo, v leskovški župniji na
hladnega dela leta. Kranjskem, po 30 do 50 krajcarjev za 100 kosov
(Ripšl 2007, 154). Zevnikom po kvaliteti primer-
Na flančiščih pridelane sadike so po razsa- ljiva ledina za pridelavo zelja in drugih povrtnin
ditvi zahtevale nadalnjo nego na primerno prip- je bila na nasprotnem bregu stare struge, na ledi-
ravljenih in kvalitetnih zemljiščih. S tem že pre- ni Breg, prostor med njima je nosil zgovorno ime
hajamo na drugo obliko rodovitnih zemljišč, ki – Med vrti. Na Bregah so tem istim namenom,
so se prav tako nahajale v spodnjem polju, ka- za razsad sadik služile ledine Vrti, Barnopake in
mor so običajno v kolobarju za junijsko žetvi- Drage. V vseh primerih je razvidna 100 do naj-
jo žita, na strnišče prenseli sadike - flance. To so
njive zelniki oz. njive s (po)vrtninami. Takšne del im. Pasje polje, svojo ledino Zevnik, južno od vasi v zgornjem
njive imajo tod značilna imena Zevniki, Drage, polju. Enako najdemo južno od vasi ledino Flančišče v vasi Vihre.
Drašce ali Vrti.17 Sledi izbran primer ledine Zev- Poglavitno jedro površin za flančišča in zelnike je tod nedvomno
vezano na spodnje polje.
17 Tu omenimo, da toponimi Zevniki in Flančišče – obstajajo tudi v 18 Tako so pravili neki vrsti zelja z odličnimi lastnosti tako za solate ka-
zgornjem polju (npr. Vihre in Drnovo), kjer so izvajali iste dejavno- kor tudi za kisanje. Imelo naj bi drugačne lastnosti od t. i. Ljubljan-
sti, kot v spodnjem polju. Vendar retrogradni pregled razvoja ze- skega zelja (Rihter 2015, 25) in ni enako t. i. varaždinskemu zelju. Ta
mljiških deležev kmetij, ki so tam nekdaj obdelovala zemljišče, po- vrsta zelja je po mojem poznavanju ohranjena le še na nekaterih dr-
kaže, da gre glede na ostale kmetije v vasi, za izrazito mlade ali vsaj novskih kmetijah, seme pa je vsaj v enem primeru preživelo celo
relativno mlajše kmetije. Zanje, v času njihovega formiranja, v spo- nemško okupacijo, saj so ga izgnanci v času internacije v Nemčijo
dnjem polju ni bilo več prostora za pridobitev zemljiških deležev. vzeli sabo in je bilo po vrnitvi v uporabi še naprej.
Prav te kmetije si zato (čeprav redkeje), po vzoru iz spodnjega po- 19 Informator TTR, STM, MIM, idr.
lja, urejajo zelnike/flančišča v izbranih in najrodovitnejših predelih
zgornjega polja. Npr. na Drnovem ima relativno najmlajši vaški pre-
