Page 69 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 69
ia universitatisrazličnejši bolj ali manj monumentalni zgledi.12 celo razpisali javni natečaj (Kassal-Mikula 1999,
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 69 Posebej pa je potrebno poudariti, da so se v za- 220–21; Telesko 2008, 22).
četku 20. stoletja, torej v času, ko je Plečnik živel
na Dunaju, s problemom nacionalnega panteo- Plečniku tako ideja nacionalnega panteona
na ukvarjali tudi v šoli njegovega učitelja Otta brez dvoma ni bila neznana in po vsej verjetnosti
Wagnerja (1841–1918). Tako je Madžar István je poznal omenjene tri načrte, med drugim zato,
Benkó Megyaszay (1877–1959) leta 1903 izdelal ker so nastajali v času, ko je živel in delal na Du-
načrte za Madžarski panteon, ki si ga je zamislil naju.13 Seveda pa je rešitev, ki jo je približno tri
na hribu Gellert nad Budimpešto, na mestu, kjer desetletja kasneje predlagal v Ljubljani, precej
se nahaja citadela. Oblikoval ga je kot mogočno drugačna. Izjemna je že lega »Slovenskega pan-
stavbo, s povišanim osrednjim delom, kritim s teona«, saj se ta ne bi nahajal na hribu, temveč
kupolo. Do panteona bi vodil kompleksen sistem v ravnini, v novonastajajočem delu mesta, pre-
klančin, ki bi ga ob vznožju hriba obdajala dva cej večji poudarek pa bi bil namenjen parkovnim
stolpa (Pozzetto 1979, 101). Leto dni kasneje je za površinam, kar je nenazadnje povezano s tež-
diplomsko nalogo Čeh Bohumil Hübschmann njo po ohranitvi obstoječih nagrobnikov in situ.
(tudi Hypšman, 1878–1961) izdelal načrte Če- Skupen vsem projektom pa je osrednji objekt
ški panteon, imenovan tudi Gomila preteklosti monumentalnih mer, vendar se Plečnik odpo-
(Mohyla minulosti). Obsežen kompleks bi tvoril ve kupoli, priljubljeni pod vplivom Wagnerjeve
zaključek Vyšehrada, šlo pa bi za veliko stavbo s cerkve na Steinhofu, namesto nje pa ima njegov
tlorisom krožnice, ki bi jo kronala betonska ku- Hram slave unikatno obliko, ki jo odlikuje tri-
pola velikega razpona, krita z aluminijasto oblo- kotni zvonik.
go, podobno tisti pri Wagnerjevi cerkvi sv. Leo-
polda na Steinhofu. Stavbo bi na obeh straneh Plečnikov ambiciozni načrt je ostal tor-
obdajal zid, ki bi ga na eni strani zaključil manj- zo, ključni razlog za njegovo neuresničitev pa
ši stolp, na drugi pa kip češke legendarne junaki- ni bilo ne ves čas prisotno pomanjkanje finanč-
nje Libuše v nadnaravni velikosti, višji od same nih sredstev (Prelovšek 1992, 307; Prelovšek
kupole (Pozzetto 1979, 110; Kusáková 2013, 11; 2017, 365) ne politika, temveč lastnik zemljiš-
Brůhová 2015, 60). Istega leta 1904 je, tokrat ne- ča, ljubljanska škofija. Ljubljanski škof dr. Gre-
odvisno od Wagnerjeve šole, nastal tudi načrt za gorij Rožman (1883–1959) je sprejel še danes tež-
Avstrijsko dvorano slave (Österreichische Völ- ko razumljivo odločitev, na področju opuščene-
ker- und Ruhmeshalle) na Leopoldsbergu v 19. ga pokopališča zgraditi nov škofijski kompleks
dunajskem okraju, ki sta ga izdelala Karl Tro- (Prelovšek 1992, 277; Hrausky et al. 1996, 179;
ll (1865–1954) in Franz Biberhofer (1859–?), za Prelovšek 2017, 331). Kasneje je velikopotezni
idejnega očeta te »avstrijske Valhale« pa ve- projekt omejil le na gradnjo novega semenišča,
lja pisatelj in filozof Richard von Kralik (1852– imenovanega po misijonarju Frideriku Baragi
1934). Sestavljala bi jo osrednja dvorana s cesarje- (Stele 1940, 47; Štrukelj 1940, 69–71; Prelovšek
vim konjeniškim spomenikom, stenskimi posli- 1992, 307–8; Krečič 1992, 261–65; Hrausky et al.
kavami, kipi, mozaiki in slikanimi okni s prizori 1996, 179–81; Prelovšek 2017, 366–67). Plečnik
iz avstrijske zgodovine od rimskih časov dalje, se je tako vdal v usodo in leta 1936 izdelal am-
prostor pa bi obdajali babenberška in habsbur- biciozne načrte za Baragovo semenišče, stavbo s
ška dvorana. Mogočno, bogato okrašeno stavbo, tlorisom v obliki krožnice, na severni strani ob-
bi tudi v tem primeru kronala kupola, ki bi se v dane z monumentalnim vhodnim krilom. Sled-
zgornjem delu zaključila s cesarsko krono. Tako nje bi bilo razširjeno z nizom pritličnih trgovin,
kot prejšnja dva, tudi ta ambiciozni projekt ni bil ki bi usmerjal potek nove trase Linhartove ceste.
uresničen, in to navkljub dejstvu, da so 1915 zanj
13 Zagotovo je poznal Trollove in Biberhoferjeve načrte za Avstrijsko
12 O problematiki nacionalnih spomenikov: Pevsner 1976, 11–26. dvorano slave, saj so bili razstavljeni na 2. razstavi Leonove družbe
(Kassal-Mikula 1999, 220). Ta je potekala od 3. decembra 1904 do
1. januarja 1905 v Künstlerhaus na Dunaju, Plečnik pa je bil eden od
članov organizacijskega odbora razstave (Prelovšek 1979, 195).
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 69 Posebej pa je potrebno poudariti, da so se v za- 220–21; Telesko 2008, 22).
četku 20. stoletja, torej v času, ko je Plečnik živel
na Dunaju, s problemom nacionalnega panteo- Plečniku tako ideja nacionalnega panteona
na ukvarjali tudi v šoli njegovega učitelja Otta brez dvoma ni bila neznana in po vsej verjetnosti
Wagnerja (1841–1918). Tako je Madžar István je poznal omenjene tri načrte, med drugim zato,
Benkó Megyaszay (1877–1959) leta 1903 izdelal ker so nastajali v času, ko je živel in delal na Du-
načrte za Madžarski panteon, ki si ga je zamislil naju.13 Seveda pa je rešitev, ki jo je približno tri
na hribu Gellert nad Budimpešto, na mestu, kjer desetletja kasneje predlagal v Ljubljani, precej
se nahaja citadela. Oblikoval ga je kot mogočno drugačna. Izjemna je že lega »Slovenskega pan-
stavbo, s povišanim osrednjim delom, kritim s teona«, saj se ta ne bi nahajal na hribu, temveč
kupolo. Do panteona bi vodil kompleksen sistem v ravnini, v novonastajajočem delu mesta, pre-
klančin, ki bi ga ob vznožju hriba obdajala dva cej večji poudarek pa bi bil namenjen parkovnim
stolpa (Pozzetto 1979, 101). Leto dni kasneje je za površinam, kar je nenazadnje povezano s tež-
diplomsko nalogo Čeh Bohumil Hübschmann njo po ohranitvi obstoječih nagrobnikov in situ.
(tudi Hypšman, 1878–1961) izdelal načrte Če- Skupen vsem projektom pa je osrednji objekt
ški panteon, imenovan tudi Gomila preteklosti monumentalnih mer, vendar se Plečnik odpo-
(Mohyla minulosti). Obsežen kompleks bi tvoril ve kupoli, priljubljeni pod vplivom Wagnerjeve
zaključek Vyšehrada, šlo pa bi za veliko stavbo s cerkve na Steinhofu, namesto nje pa ima njegov
tlorisom krožnice, ki bi jo kronala betonska ku- Hram slave unikatno obliko, ki jo odlikuje tri-
pola velikega razpona, krita z aluminijasto oblo- kotni zvonik.
go, podobno tisti pri Wagnerjevi cerkvi sv. Leo-
polda na Steinhofu. Stavbo bi na obeh straneh Plečnikov ambiciozni načrt je ostal tor-
obdajal zid, ki bi ga na eni strani zaključil manj- zo, ključni razlog za njegovo neuresničitev pa
ši stolp, na drugi pa kip češke legendarne junaki- ni bilo ne ves čas prisotno pomanjkanje finanč-
nje Libuše v nadnaravni velikosti, višji od same nih sredstev (Prelovšek 1992, 307; Prelovšek
kupole (Pozzetto 1979, 110; Kusáková 2013, 11; 2017, 365) ne politika, temveč lastnik zemljiš-
Brůhová 2015, 60). Istega leta 1904 je, tokrat ne- ča, ljubljanska škofija. Ljubljanski škof dr. Gre-
odvisno od Wagnerjeve šole, nastal tudi načrt za gorij Rožman (1883–1959) je sprejel še danes tež-
Avstrijsko dvorano slave (Österreichische Völ- ko razumljivo odločitev, na področju opuščene-
ker- und Ruhmeshalle) na Leopoldsbergu v 19. ga pokopališča zgraditi nov škofijski kompleks
dunajskem okraju, ki sta ga izdelala Karl Tro- (Prelovšek 1992, 277; Hrausky et al. 1996, 179;
ll (1865–1954) in Franz Biberhofer (1859–?), za Prelovšek 2017, 331). Kasneje je velikopotezni
idejnega očeta te »avstrijske Valhale« pa ve- projekt omejil le na gradnjo novega semenišča,
lja pisatelj in filozof Richard von Kralik (1852– imenovanega po misijonarju Frideriku Baragi
1934). Sestavljala bi jo osrednja dvorana s cesarje- (Stele 1940, 47; Štrukelj 1940, 69–71; Prelovšek
vim konjeniškim spomenikom, stenskimi posli- 1992, 307–8; Krečič 1992, 261–65; Hrausky et al.
kavami, kipi, mozaiki in slikanimi okni s prizori 1996, 179–81; Prelovšek 2017, 366–67). Plečnik
iz avstrijske zgodovine od rimskih časov dalje, se je tako vdal v usodo in leta 1936 izdelal am-
prostor pa bi obdajali babenberška in habsbur- biciozne načrte za Baragovo semenišče, stavbo s
ška dvorana. Mogočno, bogato okrašeno stavbo, tlorisom v obliki krožnice, na severni strani ob-
bi tudi v tem primeru kronala kupola, ki bi se v dane z monumentalnim vhodnim krilom. Sled-
zgornjem delu zaključila s cesarsko krono. Tako nje bi bilo razširjeno z nizom pritličnih trgovin,
kot prejšnja dva, tudi ta ambiciozni projekt ni bil ki bi usmerjal potek nove trase Linhartove ceste.
uresničen, in to navkljub dejstvu, da so 1915 zanj
13 Zagotovo je poznal Trollove in Biberhoferjeve načrte za Avstrijsko
12 O problematiki nacionalnih spomenikov: Pevsner 1976, 11–26. dvorano slave, saj so bili razstavljeni na 2. razstavi Leonove družbe
(Kassal-Mikula 1999, 220). Ta je potekala od 3. decembra 1904 do
1. januarja 1905 v Künstlerhaus na Dunaju, Plečnik pa je bil eden od
članov organizacijskega odbora razstave (Prelovšek 1979, 195).
