Page 73 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 73
ia universitatis226–31), sočasno z gradnjo pa so porušili župnij- pnijske cerkve, predvsem pa bi imel močan na-
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 73 sko cerkev, najprej decembra 1957 Plečnikov pri- cionalni naboj, saj bi se na njegovi podlagi sča-
zidek, februarja 1958 pa še staro Krištofovo cer- soma izoblikovalo eno od kulturnih in pietetnih
kev (Razbočan 1995, 36).17 Plečnikova cerkev sv. središč Slovencev. Pomembno bi vplival na obli-
Cirila in Metoda je bila z velikanskim angažma- kovanje zgodovinskega spomina slovenskega na-
jem tamkajšnjih frančiškanov, še zlasti župnika roda, imel pa bi tudi izjemno izobraževalno vlo-
p. Krizologa Zajca, pod vodstvom Toneta Biten- go. Le obžalujemo lahko, da ambiciozni načrti,
ca prestavljena na Vodovodno ulico (Razbočan nastali v času precejšnjih pritiskov unitaristično
1995, 36; Krečič 1995, 90–92), ne pa tudi baroč- usmerjenih beograjskih oblasti, zaradi kratko-
na cerkev sv. Krištofa, zaradi česar je Plečnikova vidnosti nekaterih akterjev niso bili uresničeni,
mojstrovina izgubila svoj estetski učinek (Krečič saj je bila s tem zamujena izjemna priložnost, da
1992, 257; Hrausky et al. 1996, 189; Valena 2013, bi tudi Slovenci dobili svoj nacionalni spomenik,
249, op. 33). Nekaj časa je bila negotova tudi uso- kot ga ima večina »velikih« narodov.19
da Navja, saj so resno razmišljali o selitvi nagrob-
nikov na Žale ali katero drugo pokopališče, za- Povzetek
radi česar so bila v spominskem parku dovolje-
na le nujna vzdrževalna dela (npr. košnja, manjši Najpomembnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872–
ureditveni posegi) (Šumi 1960–1961, 123; Piškur 1957) se je vse od leta 1924 posvečal urbanističnemu ure-
in Žitko 1997, 18–20), Plečnik pa je celo pripra- janju severnega dela Ljubljane, Bežigrada. V regulacij-
vil načrte za »novo Navje« v obliki spominske skem načrtu, objavljenem 1929, je med drugim predlagal
aleje med Žalami in parcelo nasproti njih (Šumi rešitev za opuščeno pokopališče pri sv. Krištofu, glavno
1960–1961, 123; Hrausky et al. 1996, 185; Piškur ljubljansko pokopališče med letoma 1779 in 1906, na ka-
in Žitko 1997, 20).18 Na srečo do selitve ni priš- terem je bila ohranjena vrsta nagrobnikov pomembnih
lo in tako so Navje ostale edini ostanek ambi- Slovencev. V podrobnejših načrtih (1932) je predvidel
cioznega vseslovenskega projekta. Čeprav imajo povečanje cerkve sv. Krištofa, zidavo nove monumen-
Navje izjemen zgodovinski in kulturni pomen, talne cerkve (t. i. Hrama slave), kakor tudi preureditev
pa že zaradi svoje majhnosti, pa tudi večdesetle- preostalega območja pokopališča v spominski park, en-
tnega zanemarjanja, ki se je končalo šele v osem- kratno kombinacijo arhitekture, zelenih površin in gro-
desetih letih, ne igrajo vloge, ki bi jo igral prvot- bov pomembnih Slovencev. »Častno pokopališče za-
no zamišljeni projekt »častnega pokopališča za- služnih Slovencev« bi s tako postalo Slovenski panteon
služnih Slovencev«. in bi igralo pomembno vlogo pri oblikovanju zgodo-
vinskega spomina in spodbujanju narodne zavesti. Še
»Prekrasni arhitektov sen o našem Panthe- več, projekt lahko obravnavamo tudi kot tihi protest
onu« (Stele 1933, 71) brez dvoma predstavlja ene- proti tedanji jugoslovanski politiki, ki je forsirala idejo
ga najbolj dovršenih Plečnikovih načrtov za Lju- enotnega jugoslovanskega naroda.
bljano. Izjemno večplasten projekt, s katerim bi Čeprav je bilo v 19. in zgodnjem 20. stoletju v Evropi
arhitekt rešil vprašanje usode opuščenega poko- zgrajenih ali načrtovanih več nacionalnih panteonov, te-
pališča, bi hkrati postavil temelje urbanistični matika pa je bila v začetku 20. stoletja priljubljena tudi
ureditvi Bežigrada in omogočil gradnjo nove žu- na Dunaju (še zlasti v šoli Plečnikovega učitelja Otta
17 Na mestu župnijske cerkve sedaj stoji paviljon Jurček, delo Marka 19 Raziskave za pričujoči prispevek so potekale na ZRC SAZU,
Šlajmerja (1927–1969) iz leta 1960. Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, v okviru ra-
ziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evrop-
18 Projekti o opustitvi Navja in preselitvi nagrobnikov na Žale so skem okviru (P6-0061), ki ga sofinancira Javna agencija za razisko-
bili aktualni vse do leta 1980, ko je selitev, za katero so že poteka- valno dejavnost Republike Slovenije, in na Univerzi v Mariboru,
le priprave, preprečilo nasprotovanje Društva slovenskih pisateljev, Filozofski fakulteti, v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta
Društva za varstvo okolja Ljubljane in nekaterih drugih organiza- Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem ok-
cij in posameznikov. Nekaj časa je celo veljalo, da Navje predstavlja viru. Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti (L6-8262), ki
oviro širitvi glavne železniške postaje. Šele 1981 je Skupščina mesta ga sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Ljubljana sprejela sklep o obnovi in trajnem vzdrževanju spomin- Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Mestna
skega kompleksa Navje na obstoječi lokaciji (Piškur in Žitko 1997, občina Nova Gorica.
20; Arh Kos 1997, 22).
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 73 sko cerkev, najprej decembra 1957 Plečnikov pri- cionalni naboj, saj bi se na njegovi podlagi sča-
zidek, februarja 1958 pa še staro Krištofovo cer- soma izoblikovalo eno od kulturnih in pietetnih
kev (Razbočan 1995, 36).17 Plečnikova cerkev sv. središč Slovencev. Pomembno bi vplival na obli-
Cirila in Metoda je bila z velikanskim angažma- kovanje zgodovinskega spomina slovenskega na-
jem tamkajšnjih frančiškanov, še zlasti župnika roda, imel pa bi tudi izjemno izobraževalno vlo-
p. Krizologa Zajca, pod vodstvom Toneta Biten- go. Le obžalujemo lahko, da ambiciozni načrti,
ca prestavljena na Vodovodno ulico (Razbočan nastali v času precejšnjih pritiskov unitaristično
1995, 36; Krečič 1995, 90–92), ne pa tudi baroč- usmerjenih beograjskih oblasti, zaradi kratko-
na cerkev sv. Krištofa, zaradi česar je Plečnikova vidnosti nekaterih akterjev niso bili uresničeni,
mojstrovina izgubila svoj estetski učinek (Krečič saj je bila s tem zamujena izjemna priložnost, da
1992, 257; Hrausky et al. 1996, 189; Valena 2013, bi tudi Slovenci dobili svoj nacionalni spomenik,
249, op. 33). Nekaj časa je bila negotova tudi uso- kot ga ima večina »velikih« narodov.19
da Navja, saj so resno razmišljali o selitvi nagrob-
nikov na Žale ali katero drugo pokopališče, za- Povzetek
radi česar so bila v spominskem parku dovolje-
na le nujna vzdrževalna dela (npr. košnja, manjši Najpomembnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872–
ureditveni posegi) (Šumi 1960–1961, 123; Piškur 1957) se je vse od leta 1924 posvečal urbanističnemu ure-
in Žitko 1997, 18–20), Plečnik pa je celo pripra- janju severnega dela Ljubljane, Bežigrada. V regulacij-
vil načrte za »novo Navje« v obliki spominske skem načrtu, objavljenem 1929, je med drugim predlagal
aleje med Žalami in parcelo nasproti njih (Šumi rešitev za opuščeno pokopališče pri sv. Krištofu, glavno
1960–1961, 123; Hrausky et al. 1996, 185; Piškur ljubljansko pokopališče med letoma 1779 in 1906, na ka-
in Žitko 1997, 20).18 Na srečo do selitve ni priš- terem je bila ohranjena vrsta nagrobnikov pomembnih
lo in tako so Navje ostale edini ostanek ambi- Slovencev. V podrobnejših načrtih (1932) je predvidel
cioznega vseslovenskega projekta. Čeprav imajo povečanje cerkve sv. Krištofa, zidavo nove monumen-
Navje izjemen zgodovinski in kulturni pomen, talne cerkve (t. i. Hrama slave), kakor tudi preureditev
pa že zaradi svoje majhnosti, pa tudi večdesetle- preostalega območja pokopališča v spominski park, en-
tnega zanemarjanja, ki se je končalo šele v osem- kratno kombinacijo arhitekture, zelenih površin in gro-
desetih letih, ne igrajo vloge, ki bi jo igral prvot- bov pomembnih Slovencev. »Častno pokopališče za-
no zamišljeni projekt »častnega pokopališča za- služnih Slovencev« bi s tako postalo Slovenski panteon
služnih Slovencev«. in bi igralo pomembno vlogo pri oblikovanju zgodo-
vinskega spomina in spodbujanju narodne zavesti. Še
»Prekrasni arhitektov sen o našem Panthe- več, projekt lahko obravnavamo tudi kot tihi protest
onu« (Stele 1933, 71) brez dvoma predstavlja ene- proti tedanji jugoslovanski politiki, ki je forsirala idejo
ga najbolj dovršenih Plečnikovih načrtov za Lju- enotnega jugoslovanskega naroda.
bljano. Izjemno večplasten projekt, s katerim bi Čeprav je bilo v 19. in zgodnjem 20. stoletju v Evropi
arhitekt rešil vprašanje usode opuščenega poko- zgrajenih ali načrtovanih več nacionalnih panteonov, te-
pališča, bi hkrati postavil temelje urbanistični matika pa je bila v začetku 20. stoletja priljubljena tudi
ureditvi Bežigrada in omogočil gradnjo nove žu- na Dunaju (še zlasti v šoli Plečnikovega učitelja Otta
17 Na mestu župnijske cerkve sedaj stoji paviljon Jurček, delo Marka 19 Raziskave za pričujoči prispevek so potekale na ZRC SAZU,
Šlajmerja (1927–1969) iz leta 1960. Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, v okviru ra-
ziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evrop-
18 Projekti o opustitvi Navja in preselitvi nagrobnikov na Žale so skem okviru (P6-0061), ki ga sofinancira Javna agencija za razisko-
bili aktualni vse do leta 1980, ko je selitev, za katero so že poteka- valno dejavnost Republike Slovenije, in na Univerzi v Mariboru,
le priprave, preprečilo nasprotovanje Društva slovenskih pisateljev, Filozofski fakulteti, v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta
Društva za varstvo okolja Ljubljane in nekaterih drugih organiza- Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem ok-
cij in posameznikov. Nekaj časa je celo veljalo, da Navje predstavlja viru. Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti (L6-8262), ki
oviro širitvi glavne železniške postaje. Šele 1981 je Skupščina mesta ga sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Ljubljana sprejela sklep o obnovi in trajnem vzdrževanju spomin- Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Mestna
skega kompleksa Navje na obstoječi lokaciji (Piškur in Žitko 1997, občina Nova Gorica.
20; Arh Kos 1997, 22).
