Page 71 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 71
ia universitatis
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 71Slika 5: Jože Plečnik: Navje, Ljubljana, 1937–1938. (Foto: K. Šmid).
zel za ureditev parka slavnih, na podlagi česar je bil vhod, v stene katerega so vzidali fragmente
škof Rožman, po Plečnikovem nasvetu, sklenil nagrobnikov, železna vrata pa so izdelana iz og-
mestni občini odstopiti vzhodni del nekdanje- raje ene od opuščenih grobnic (Mole 1940, 72–
ga pokopališča, ob klasicističnih arkadah (Ste- 74, Prelovšek 1992, 308; Hrausky et al. 1996, 185;
le 1940, 47–48; Mole 1940, 72; Piškur in Žitko Piškur in Žitko 1997, 14–19; Prelovšek 2017, 367).
1997, 13). Na tem mestu so po Plečnikovih na- Navje je bilo od začetka zamišljeno kot spome-
črtih v letih 1937–1938 uredili spominski park nik vsem pomembnim Slovencem, na kar kaže
Navje (Bajuk 1940, 1–2; Mole 1940, 72; Hrau- tudi dejstvo, da so nanj prepeljali posmrtne os-
sky et al. 1996, 185; Piškur in Žitko 1997, 14–17). tanke nekaterih pomembnih osebnosti iz drugih
Hrbtenico novega projekta so zopet predstavljale ljubljanskih pokopališč, leta 1940 pa so tu poko-
obnovljene klasicistične arkade, ki so jih po arhi- pali tudi najpomembnejšega slovenskega politi-
tektovih načrtih na krajših stranicah odprli, s či- ka časa med obema svetovnima vojnama, dr. An-
mer so poudarili njihovo prehodnost.15 Pod njih tona Korošca (1872–1940), kar je bil tudi zadnji
je dal Plečnik pokopati nekatere pomembne Slo- pokop na Navju, saj je načrtovane prekope dru-
vencev, druge so pokopali v bližino arkad ali pa gih uglednih pokojnikov preprečila druga sve-
tja postavili le njihove nagrobnike (Mole 1940, tovna vojna. Koroščev grob, v katerega naj bi po-
73). Okolico arkad je Plečnik parkovno uredil, kopali tudi njegovega naslednika, dr. Franca Ku-
nekaj nagrobnikov, med njimi grob svojih star- lovca (1884–1941), je tudi edini, ki ga je zasnoval
šev, pa ohranil in situ. Park je na južni strani do- Plečnik (Hrausky et al. 1996, 185–86; Piškur in
15 Fotografija arkad pred Plečnikovo prenovo: Piškur in Žitko 1997,
14.
»pr ekr asni ar hitektov sen o našem pantheonu« 71Slika 5: Jože Plečnik: Navje, Ljubljana, 1937–1938. (Foto: K. Šmid).
zel za ureditev parka slavnih, na podlagi česar je bil vhod, v stene katerega so vzidali fragmente
škof Rožman, po Plečnikovem nasvetu, sklenil nagrobnikov, železna vrata pa so izdelana iz og-
mestni občini odstopiti vzhodni del nekdanje- raje ene od opuščenih grobnic (Mole 1940, 72–
ga pokopališča, ob klasicističnih arkadah (Ste- 74, Prelovšek 1992, 308; Hrausky et al. 1996, 185;
le 1940, 47–48; Mole 1940, 72; Piškur in Žitko Piškur in Žitko 1997, 14–19; Prelovšek 2017, 367).
1997, 13). Na tem mestu so po Plečnikovih na- Navje je bilo od začetka zamišljeno kot spome-
črtih v letih 1937–1938 uredili spominski park nik vsem pomembnim Slovencem, na kar kaže
Navje (Bajuk 1940, 1–2; Mole 1940, 72; Hrau- tudi dejstvo, da so nanj prepeljali posmrtne os-
sky et al. 1996, 185; Piškur in Žitko 1997, 14–17). tanke nekaterih pomembnih osebnosti iz drugih
Hrbtenico novega projekta so zopet predstavljale ljubljanskih pokopališč, leta 1940 pa so tu poko-
obnovljene klasicistične arkade, ki so jih po arhi- pali tudi najpomembnejšega slovenskega politi-
tektovih načrtih na krajših stranicah odprli, s či- ka časa med obema svetovnima vojnama, dr. An-
mer so poudarili njihovo prehodnost.15 Pod njih tona Korošca (1872–1940), kar je bil tudi zadnji
je dal Plečnik pokopati nekatere pomembne Slo- pokop na Navju, saj je načrtovane prekope dru-
vencev, druge so pokopali v bližino arkad ali pa gih uglednih pokojnikov preprečila druga sve-
tja postavili le njihove nagrobnike (Mole 1940, tovna vojna. Koroščev grob, v katerega naj bi po-
73). Okolico arkad je Plečnik parkovno uredil, kopali tudi njegovega naslednika, dr. Franca Ku-
nekaj nagrobnikov, med njimi grob svojih star- lovca (1884–1941), je tudi edini, ki ga je zasnoval
šev, pa ohranil in situ. Park je na južni strani do- Plečnik (Hrausky et al. 1996, 185–86; Piškur in
15 Fotografija arkad pred Plečnikovo prenovo: Piškur in Žitko 1997,
14.
