Page 72 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 72
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 72
hereditati
Slika 6: Jože Plečnik: Nagrobnik dr. Antona Korošča in dr. Franca Kulovca, Navje, Ljubljana, 1940. Foto: K. Šmid.
Žitko 1997, 17–18, 76–79).16 Z ureditvijo Navja 257; Razbočan 1995, 32–38; Krečič 1995, 89–
se je arhitekt ukvarjal tudi v povojnem času, ko 90; Hrausky et al. 1996, 179). V začetku petde-
je kot optični zaključek pokopališča dodal steb- setih let je mestna oblast sklenila ob bežigraj-
re, ki so nekoč podpirali balkon Glasbene matice ski cerkvi postaviti Gospodarsko razstavišče,
na Vegovi ulici (Hrausky et al. 1996, 33, 185; Piš- novo ljubljansko sejmišče, pri čemer so prvi na-
kur in Žitko 1997, 19). Skromen spominski park črti še upoštevali ohranitev svetišča, načrtova-
Navje je tako edini ostanek ambicioznega načrta li so celo drevored, ki bi cerkev povezal z Bara-
zadnjega počivališča pomembnih Slovencev, ki govim semeniščem. Šele odločba Mestnega ljud-
že zaradi svoje majhnosti ne igra vloge, namenje- skega odbora Ljubljana iz leta 1955, ki je celotno
ne prvotnemu pokopališču slavnih. Kljub temu zemljišče namenila sejemski dejavnosti, je zape-
pa je prav vzpostavitev Navja rešila marsikateri čatila usodo sakralnega objekta (Mihelič 2001,
nagrobni spomenik, ki ga sicer uničila zob časa 94). Prva gradbena dela na območju prihodnje-
in premajhna kulturna zavest prebivalstva. ga Gospodarskega razstavišča so se pričela že
leta 1954, intenzivneje pa se začelo graditi 1957,
V času po drugi svetovni vojni je prišlo do ko je bilo sklenjeno, da bo med 22. in 26. apri-
radikalnih posegov v podobo celotnega pod- lom 1958 na novem Gospodarskem razstavišču
ročja nekdanjega pokopališča (Krečič 1992, potekal 7. kongres Zveze komunistov Jugosla-
vije. Za ta namen je bila zgrajena Hala A, delo
16 Dr. Franc Kulovec je umrl v nemškem bombardiranju Beograda, 6. arhitekta Branka Simčiča (1912–2011) (Mihelič
aprila 1941. Pokopali so ga v Beogradu, do nameravanega prekopa 2001, 93–99; Bernik 2004, 318–19; Vardjan 2013,
njegovih posmrtnih ostankov in pokopa na Navju pa ni prišlo zara-
di druge svetovne vojne, tako da je na nagrobniku le napisan (Piškur
in Žitko 1997, 77).
hereditati
Slika 6: Jože Plečnik: Nagrobnik dr. Antona Korošča in dr. Franca Kulovca, Navje, Ljubljana, 1940. Foto: K. Šmid.
Žitko 1997, 17–18, 76–79).16 Z ureditvijo Navja 257; Razbočan 1995, 32–38; Krečič 1995, 89–
se je arhitekt ukvarjal tudi v povojnem času, ko 90; Hrausky et al. 1996, 179). V začetku petde-
je kot optični zaključek pokopališča dodal steb- setih let je mestna oblast sklenila ob bežigraj-
re, ki so nekoč podpirali balkon Glasbene matice ski cerkvi postaviti Gospodarsko razstavišče,
na Vegovi ulici (Hrausky et al. 1996, 33, 185; Piš- novo ljubljansko sejmišče, pri čemer so prvi na-
kur in Žitko 1997, 19). Skromen spominski park črti še upoštevali ohranitev svetišča, načrtova-
Navje je tako edini ostanek ambicioznega načrta li so celo drevored, ki bi cerkev povezal z Bara-
zadnjega počivališča pomembnih Slovencev, ki govim semeniščem. Šele odločba Mestnega ljud-
že zaradi svoje majhnosti ne igra vloge, namenje- skega odbora Ljubljana iz leta 1955, ki je celotno
ne prvotnemu pokopališču slavnih. Kljub temu zemljišče namenila sejemski dejavnosti, je zape-
pa je prav vzpostavitev Navja rešila marsikateri čatila usodo sakralnega objekta (Mihelič 2001,
nagrobni spomenik, ki ga sicer uničila zob časa 94). Prva gradbena dela na območju prihodnje-
in premajhna kulturna zavest prebivalstva. ga Gospodarskega razstavišča so se pričela že
leta 1954, intenzivneje pa se začelo graditi 1957,
V času po drugi svetovni vojni je prišlo do ko je bilo sklenjeno, da bo med 22. in 26. apri-
radikalnih posegov v podobo celotnega pod- lom 1958 na novem Gospodarskem razstavišču
ročja nekdanjega pokopališča (Krečič 1992, potekal 7. kongres Zveze komunistov Jugosla-
vije. Za ta namen je bila zgrajena Hala A, delo
16 Dr. Franc Kulovec je umrl v nemškem bombardiranju Beograda, 6. arhitekta Branka Simčiča (1912–2011) (Mihelič
aprila 1941. Pokopali so ga v Beogradu, do nameravanega prekopa 2001, 93–99; Bernik 2004, 318–19; Vardjan 2013,
njegovih posmrtnih ostankov in pokopa na Navju pa ni prišlo zara-
di druge svetovne vojne, tako da je na nagrobniku le napisan (Piškur
in Žitko 1997, 77).
