Page 70 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 70
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 70
hereditati
Slika 4: Jože Plečnik: Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda (prizidek cerkve sv. Krištofa), Ljubljana, 1933–1934, poruše-
na 1957–1958 (po: Razbočan 1995).
Semenišče so pričeli graditi 1938 in ga do začet- sakralnih stavb, saj je ne le ohranil vse arhitek-
ka druge svetovne vojne zgradili približno do po- turno in umetnostno pomembne elemente sta-
lovice, v petdesetih letih pa po načrtih arhitek- re zgradbe, temveč je novo cerkev vkomponi-
tovega učenca Toneta Bitenca (1920–1977) le za- ral tako domiselno, da ni »nadglasila« baročne
silno dokončali in namenili profanim funkcijam predhodnice (Stele 1933, 66–68; Stele 1940, 48–
(Akademski kolegij, Festivalna dvorana, Kino 52; Krečič 1992, 257–61; Krečič 1995, 83–86; Hra-
Soča, Pionirski dom, Mladinsko gledališče), dela usky et al. 1996, 185, 187–89; Valena 2013, 247–
so bila končana 1955 (Krečič 1992, 257; Hrausky 48). Tudi pri zasnovi prizidka lahko opazujemo
et al. 1996, 179). Neposredno po začetku gradnje Plečnikove težnje po ohranjanju spomina, saj je
je prišlo do konflikta med arhitektom in vodjem nekatere nagrobnike iz opuščenega pokopališča
gradnje, inž. Antonom Suhadolcem (1897–1983), dal vzidati v cerkveno zunanjščino (Krečič 1992,
ki je menda samovoljno spremenil nekaj detajlov, 160), prav tako so v cerkev prenesli posmrtne os-
zato se je Plečnik načrtu odrekel (Krečič 1985, tanke nekaterih pomembnih Slovencev; njihova
115; Prelovšek 1992, 308; Krečič 1992, 157; Hrau- imena je Plečnik obeležil na ploščah, ki obdajajo
sky et al. 1996, 179; Prelovšek 2017, 367). stene prezbiterija (Krečič 1995, 87; Piškur in Žit-
ko 1997, 12).14
S tem, ko je pristal na zamisli ljubljanske-
ga škofa, se je Plečnik sam odpovedal svoje- Po propadu projekta pokopališča pomemb-
mu projektu parka pomembnih Slovencev, res- nih Slovencev je Plečnik skušal »rešiti, kar se re-
nici na ljubo pa drugih možnosti niti ni imel. šiti da«. Pomembno spodbudo je predstavlja-
Kot nekakšen torzo je ostal le prizidek k cerkvi- la pobuda mestnega svetnika Viktorja Andrejke
ci sv. Krištofa, nova cerkev sv. Cirila in Metoda (1881–1947), ki se je konec leta 1936 ponovno zav-
(1933–1934), izjemno zanimiv objekt, ki priča o
Plečnikovem izjemnem občutku za povečevanje 14 Poleg njih so na ploščah navedeni tudi dobrotniki cerkve (Krečič
1992, 159; Razbočan 1995, 20).
hereditati
Slika 4: Jože Plečnik: Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda (prizidek cerkve sv. Krištofa), Ljubljana, 1933–1934, poruše-
na 1957–1958 (po: Razbočan 1995).
Semenišče so pričeli graditi 1938 in ga do začet- sakralnih stavb, saj je ne le ohranil vse arhitek-
ka druge svetovne vojne zgradili približno do po- turno in umetnostno pomembne elemente sta-
lovice, v petdesetih letih pa po načrtih arhitek- re zgradbe, temveč je novo cerkev vkomponi-
tovega učenca Toneta Bitenca (1920–1977) le za- ral tako domiselno, da ni »nadglasila« baročne
silno dokončali in namenili profanim funkcijam predhodnice (Stele 1933, 66–68; Stele 1940, 48–
(Akademski kolegij, Festivalna dvorana, Kino 52; Krečič 1992, 257–61; Krečič 1995, 83–86; Hra-
Soča, Pionirski dom, Mladinsko gledališče), dela usky et al. 1996, 185, 187–89; Valena 2013, 247–
so bila končana 1955 (Krečič 1992, 257; Hrausky 48). Tudi pri zasnovi prizidka lahko opazujemo
et al. 1996, 179). Neposredno po začetku gradnje Plečnikove težnje po ohranjanju spomina, saj je
je prišlo do konflikta med arhitektom in vodjem nekatere nagrobnike iz opuščenega pokopališča
gradnje, inž. Antonom Suhadolcem (1897–1983), dal vzidati v cerkveno zunanjščino (Krečič 1992,
ki je menda samovoljno spremenil nekaj detajlov, 160), prav tako so v cerkev prenesli posmrtne os-
zato se je Plečnik načrtu odrekel (Krečič 1985, tanke nekaterih pomembnih Slovencev; njihova
115; Prelovšek 1992, 308; Krečič 1992, 157; Hrau- imena je Plečnik obeležil na ploščah, ki obdajajo
sky et al. 1996, 179; Prelovšek 2017, 367). stene prezbiterija (Krečič 1995, 87; Piškur in Žit-
ko 1997, 12).14
S tem, ko je pristal na zamisli ljubljanske-
ga škofa, se je Plečnik sam odpovedal svoje- Po propadu projekta pokopališča pomemb-
mu projektu parka pomembnih Slovencev, res- nih Slovencev je Plečnik skušal »rešiti, kar se re-
nici na ljubo pa drugih možnosti niti ni imel. šiti da«. Pomembno spodbudo je predstavlja-
Kot nekakšen torzo je ostal le prizidek k cerkvi- la pobuda mestnega svetnika Viktorja Andrejke
ci sv. Krištofa, nova cerkev sv. Cirila in Metoda (1881–1947), ki se je konec leta 1936 ponovno zav-
(1933–1934), izjemno zanimiv objekt, ki priča o
Plečnikovem izjemnem občutku za povečevanje 14 Poleg njih so na ploščah navedeni tudi dobrotniki cerkve (Krečič
1992, 159; Razbočan 1995, 20).
