Page 79 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 79
Odtujevanje kulturne dediščine:
primer premeščenih artefaktov iz mest Slovenske Istre
Janja Babelić, mag. umetnostne zgodovine
Med drugo svetovno vojno, ko so obalna mesta pripadala Italiji, je bilo zaradi nevarnosti vojne iz ome- 79
njenih krajev premeščenih nekaj predmetov kulturne dediščine. Problematika restitucije umetnin je
tako na Slovenskem kot drugod že nekaj desetletij pereč problem. Cilj prispevka je strnjeno predstavi-
ti historični pregled po vojni odtujenih artefaktov iz obalnih mest, z namenom postavitve trdnih teme-
ljev za nadaljne raziskave.
Ključne besede: kulturna dediščina, 2. sv. vojna, Slovenija, Italija, restitucija.
During World War II, when the coastal towns of Slovenia were part of Italy, many of heritage objects
and artifacts were taken to safety and relocated because of bombing threats. The problem of restitution
of artifacts is still today a burning question in Slovenia and others parts of the world. The scope of this ar-
ticle is to give a condensed historical review on the fate of the relocated artifacts from the coastal towns,
because further research must be placed on solid foundations.
Key words: cultural heritage, WWII, Slovenia, Italy, restitution.
Med drugo svetovno vojno, ko so obal-
na mesta severne Istre pripadala Ita- rov. Historični pregled v tem članku predstavlja
liji, je bilo zaradi nevarnosti vojne od le temelje za nadaljnje raziskave na tem podro-
čju, ker je problem odtujenih umetnin izjemno
tam premeščenih nekaj predmetov kulturne de- zahteven za raziskavo, saj pokriva različna razi-
diščine. Predmeti so bili odpeljani na varno, ven- skovalna področja.
dar se zaradi sprememb meja v teh okrajih niso Po Ashworthu je ravno pomen, ki ga pri-
nikdar vrnili na svojo izvorno lokacijo. Kmalu pisujemo dediščini, tisti, ki ji določa vrednost
po drugi svetovni vojni je Jugoslavija ustanovila (Ashworth in soavtorji 2007, 3). Nacionalna de-
komisijo za restitucijo artefaktov1. Cilj prispev- diščina je del javne kulturne in zgodovinske sfe-
ka je strnjeno predstaviti usodo po vojni odtuje- re, je del procesa vlade in vladanja (Mason in Ba-
nih artefaktov iz obalnih mest, z namenom, da veystock 2009, 17). Marta Anico (2009, 63) piše,
bi te raziskave bile v prihodnje nadgrajene. Ži- da je dediščina izjemno učinkovito sredstvo za
vimo v času, ko je tematika vračanja umetnin uveljavljanje kontinuitete in stabilnosti, ki omo-
zelo prikladna za politične in populistične na- goča družbam definiranje in sidranje njihove
mene. Zaradi tega je nujna kontekstualizacija in identitete. Kot jasno kažejo sodobne razlage s
poglobljena analiza podobnih primerov. Upora- področja kritičnih dediščinskih študij, artefak-
bljena metodologija je preplet pregleda umetno- ti in nesnovni elementi dobijo vrednost dediš-
stnozgodovinskih, zgodovinskih in arhivskih vi- čine skozi proces dediščinjenja (heritageisation;
Harvey 2001), ki ga sooblikujejo diskurzi. Avto-
1 Pojem artefakt v tem kontekstu uporabljam kot širšo definicijo, ki rizirani diskurz v dediščini je tisti, katerega no-
zajema sakralno in profano premično kulturno dediščino.
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)79-96
primer premeščenih artefaktov iz mest Slovenske Istre
Janja Babelić, mag. umetnostne zgodovine
Med drugo svetovno vojno, ko so obalna mesta pripadala Italiji, je bilo zaradi nevarnosti vojne iz ome- 79
njenih krajev premeščenih nekaj predmetov kulturne dediščine. Problematika restitucije umetnin je
tako na Slovenskem kot drugod že nekaj desetletij pereč problem. Cilj prispevka je strnjeno predstavi-
ti historični pregled po vojni odtujenih artefaktov iz obalnih mest, z namenom postavitve trdnih teme-
ljev za nadaljne raziskave.
Ključne besede: kulturna dediščina, 2. sv. vojna, Slovenija, Italija, restitucija.
During World War II, when the coastal towns of Slovenia were part of Italy, many of heritage objects
and artifacts were taken to safety and relocated because of bombing threats. The problem of restitution
of artifacts is still today a burning question in Slovenia and others parts of the world. The scope of this ar-
ticle is to give a condensed historical review on the fate of the relocated artifacts from the coastal towns,
because further research must be placed on solid foundations.
Key words: cultural heritage, WWII, Slovenia, Italy, restitution.
Med drugo svetovno vojno, ko so obal-
na mesta severne Istre pripadala Ita- rov. Historični pregled v tem članku predstavlja
liji, je bilo zaradi nevarnosti vojne od le temelje za nadaljnje raziskave na tem podro-
čju, ker je problem odtujenih umetnin izjemno
tam premeščenih nekaj predmetov kulturne de- zahteven za raziskavo, saj pokriva različna razi-
diščine. Predmeti so bili odpeljani na varno, ven- skovalna področja.
dar se zaradi sprememb meja v teh okrajih niso Po Ashworthu je ravno pomen, ki ga pri-
nikdar vrnili na svojo izvorno lokacijo. Kmalu pisujemo dediščini, tisti, ki ji določa vrednost
po drugi svetovni vojni je Jugoslavija ustanovila (Ashworth in soavtorji 2007, 3). Nacionalna de-
komisijo za restitucijo artefaktov1. Cilj prispev- diščina je del javne kulturne in zgodovinske sfe-
ka je strnjeno predstaviti usodo po vojni odtuje- re, je del procesa vlade in vladanja (Mason in Ba-
nih artefaktov iz obalnih mest, z namenom, da veystock 2009, 17). Marta Anico (2009, 63) piše,
bi te raziskave bile v prihodnje nadgrajene. Ži- da je dediščina izjemno učinkovito sredstvo za
vimo v času, ko je tematika vračanja umetnin uveljavljanje kontinuitete in stabilnosti, ki omo-
zelo prikladna za politične in populistične na- goča družbam definiranje in sidranje njihove
mene. Zaradi tega je nujna kontekstualizacija in identitete. Kot jasno kažejo sodobne razlage s
poglobljena analiza podobnih primerov. Upora- področja kritičnih dediščinskih študij, artefak-
bljena metodologija je preplet pregleda umetno- ti in nesnovni elementi dobijo vrednost dediš-
stnozgodovinskih, zgodovinskih in arhivskih vi- čine skozi proces dediščinjenja (heritageisation;
Harvey 2001), ki ga sooblikujejo diskurzi. Avto-
1 Pojem artefakt v tem kontekstu uporabljam kot širšo definicijo, ki rizirani diskurz v dediščini je tisti, katerega no-
zajema sakralno in profano premično kulturno dediščino.
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)79-96
