Page 80 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 80
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 80silci so politične elite in strokovnjaki, stremijoV članku predstavljeni historiat nam
pa h konsenzualnem, narodotvornem tolmače- osvetljuje pomen restitucije umetnin za Sloveni-
hereditatinju zgodovine, in torej dediščine; obratno pa su-jo in Italijo, poleg tega pa razkriva še mnogo ne-
balterni diskurz temelji na vključujočem načelu rešenih vprašanj, predvsem pa političnih ozadij,
različnih družbenih (nehegemonskih) skupin in ki niso bila še ustrezno obravnavana. Primer kli-
odpira prostor za konfrontacijo različnih razlag če po kontekstualizaciji predvsem dejstva, da so
(Smith 2006, 4-6). Dediščina je torej vedno bila nekatere rane iz polpretekle zgodovine še odprte.
ideološko osnovana, je simbolični konstrukt pod Pomen restitucije umetnin se ne nanaša samo na
vplivom zgodovine, politike in družbenih okvir- umetnostno zgodovino, ki ima nalogo raziska-
jev, v katerih nastanejo in so interpretirani kul- ti avtorstvo in provenienco odtujenih umetnin,
turni pomeni (Anico 2009, 63), s tem pa instru- ampak tudi na zgodovinski, družbeni ter poli-
ment kulturne moči (Harvey 2001, 15). tični kontekst, saj je dediščina učinkovito orod-
je za politično manipulacijo in apropriacijo (tako
Obstoj neke stvari, po Benjaminu (2003, kulturno kot ozemeljsko). Od sprejetja ICO-
151), je zbir vsega, kar ji je od začetka dodala tra- MOS-ove Beneške listine (1964) dalje (Doktri-
dicija, od njenega materialnega trajanja vse do na 1 Mednarodne listine ICOMOS 2003, 26), se
zgodovinskega pričevanja. Enkratna vrednost dediščina varuje v kontekstu. Vprašanje, ki si ga
prave umetnine je utemeljena v ritualu, v kate- moramo ob tem postaviti, pa je: Kaj se zgodi v
rem je imela svojo izvirno in prvotno uporabno primeru, ko je kontekst sporen? Komu pripada
vrednost (Benjamin 2003, 154). Mnogi artefak- ta dediščina? Dediščinske študije ta problem jas-
ti, kot so na primer knjige, kipi, medalje ipd., so v no artikulirajo:
osnovi narejeni kot premični predmeti, drugi ar-
tefakti, ki pa so nepremični oziroma namenjeni Nadalje, spori glede pravic do lastninjenja in
za v točno določen prostor, pomen in vrednost pravice do tega na kakšen način in za koga
dobivajo iz okolice. Če se ta spremeni, izgubi- interpretiramo preteklost, igrajo svojo vlo-
jo kontekst in ambient prikrajšajo za svojo pri- go ne samo v odnosih med različnimi kul-
sotnost. Nekatere artefakte so premaknili zara- turami, ampak tudi v sporih glede razredov,
di spremembe okolice (tempelj v Aswanu), druge spolov, generacijskih razlik, ipd. Konflikti
zaradi vojne, kraje ali nesreč. Nekateri se lahko torej niso samo značilnost in preteklo stanje
vrnejo, drugi so še vedno na tujem. Odstranitev t.i. pokonfliktnih družb, ampak so pogost
v nekaterih primerih postane življenjskega po- fenomen tudi v pluralističnih družbah, so
mena za njihovo historično reševanje (Lowent- posledica različnih obstoječih interesov. Ne-
hal 2015, 444). Taka odstranjevanja pa imajo soglasna dediščina je vsakdanji fenomen, ki
posledice: premik spomenikov uniči njihovo pri- nam omogoča razumevanje kompleksnosti
čevanjsko vrednost in povezava s krajem izvora in spremembe resničnosti. Namesto da ta
je mnogokrat izbrisana. Veliko relikvij je danes fenomen preziramo in pristopamo k nje-
dostopnih v muzejih ali galerijah in jih v prvot- mu kot k izjemi in nespremenljivem proble-
ni katedrali ali oddaljenem gradu ne najdemo mu, bi morala nesoglasna dediščina biti upo-
več. Če umestitev relikvije med štiri stene pome- rabljena kot kraj za skupno prepoznavanje,
ni lažji dostop do njih, jim to sočasno odvzame sprejemanje, dialog in dinamične odnose do
časovno zavedanje, ki ga ne more popraviti niti preteklosti ... (Kisić 2016, 295).
bližina kraju izvora niti najbolj inovativna in do-
vršena postavitev (Lowenthal 2015, 448). Oprav- Socialni konstrukti preteklosti so ključni
ka imamo s spolzkim področjem, saj je dediščina elementi v procesu dominacije, podrejanja in od-
del preteklosti, s katerim se zelo enostavno ma- pora (Silverman 2011, 3). Niso samo ljudje tisti,
nipulira. ki želijo vrnitev in/ali nadzor nad svojo dedišči-
no, tudi države si to želijo in zanimati nas mora,
pa h konsenzualnem, narodotvornem tolmače- osvetljuje pomen restitucije umetnin za Sloveni-
hereditatinju zgodovine, in torej dediščine; obratno pa su-jo in Italijo, poleg tega pa razkriva še mnogo ne-
balterni diskurz temelji na vključujočem načelu rešenih vprašanj, predvsem pa političnih ozadij,
različnih družbenih (nehegemonskih) skupin in ki niso bila še ustrezno obravnavana. Primer kli-
odpira prostor za konfrontacijo različnih razlag če po kontekstualizaciji predvsem dejstva, da so
(Smith 2006, 4-6). Dediščina je torej vedno bila nekatere rane iz polpretekle zgodovine še odprte.
ideološko osnovana, je simbolični konstrukt pod Pomen restitucije umetnin se ne nanaša samo na
vplivom zgodovine, politike in družbenih okvir- umetnostno zgodovino, ki ima nalogo raziska-
jev, v katerih nastanejo in so interpretirani kul- ti avtorstvo in provenienco odtujenih umetnin,
turni pomeni (Anico 2009, 63), s tem pa instru- ampak tudi na zgodovinski, družbeni ter poli-
ment kulturne moči (Harvey 2001, 15). tični kontekst, saj je dediščina učinkovito orod-
je za politično manipulacijo in apropriacijo (tako
Obstoj neke stvari, po Benjaminu (2003, kulturno kot ozemeljsko). Od sprejetja ICO-
151), je zbir vsega, kar ji je od začetka dodala tra- MOS-ove Beneške listine (1964) dalje (Doktri-
dicija, od njenega materialnega trajanja vse do na 1 Mednarodne listine ICOMOS 2003, 26), se
zgodovinskega pričevanja. Enkratna vrednost dediščina varuje v kontekstu. Vprašanje, ki si ga
prave umetnine je utemeljena v ritualu, v kate- moramo ob tem postaviti, pa je: Kaj se zgodi v
rem je imela svojo izvirno in prvotno uporabno primeru, ko je kontekst sporen? Komu pripada
vrednost (Benjamin 2003, 154). Mnogi artefak- ta dediščina? Dediščinske študije ta problem jas-
ti, kot so na primer knjige, kipi, medalje ipd., so v no artikulirajo:
osnovi narejeni kot premični predmeti, drugi ar-
tefakti, ki pa so nepremični oziroma namenjeni Nadalje, spori glede pravic do lastninjenja in
za v točno določen prostor, pomen in vrednost pravice do tega na kakšen način in za koga
dobivajo iz okolice. Če se ta spremeni, izgubi- interpretiramo preteklost, igrajo svojo vlo-
jo kontekst in ambient prikrajšajo za svojo pri- go ne samo v odnosih med različnimi kul-
sotnost. Nekatere artefakte so premaknili zara- turami, ampak tudi v sporih glede razredov,
di spremembe okolice (tempelj v Aswanu), druge spolov, generacijskih razlik, ipd. Konflikti
zaradi vojne, kraje ali nesreč. Nekateri se lahko torej niso samo značilnost in preteklo stanje
vrnejo, drugi so še vedno na tujem. Odstranitev t.i. pokonfliktnih družb, ampak so pogost
v nekaterih primerih postane življenjskega po- fenomen tudi v pluralističnih družbah, so
mena za njihovo historično reševanje (Lowent- posledica različnih obstoječih interesov. Ne-
hal 2015, 444). Taka odstranjevanja pa imajo soglasna dediščina je vsakdanji fenomen, ki
posledice: premik spomenikov uniči njihovo pri- nam omogoča razumevanje kompleksnosti
čevanjsko vrednost in povezava s krajem izvora in spremembe resničnosti. Namesto da ta
je mnogokrat izbrisana. Veliko relikvij je danes fenomen preziramo in pristopamo k nje-
dostopnih v muzejih ali galerijah in jih v prvot- mu kot k izjemi in nespremenljivem proble-
ni katedrali ali oddaljenem gradu ne najdemo mu, bi morala nesoglasna dediščina biti upo-
več. Če umestitev relikvije med štiri stene pome- rabljena kot kraj za skupno prepoznavanje,
ni lažji dostop do njih, jim to sočasno odvzame sprejemanje, dialog in dinamične odnose do
časovno zavedanje, ki ga ne more popraviti niti preteklosti ... (Kisić 2016, 295).
bližina kraju izvora niti najbolj inovativna in do-
vršena postavitev (Lowenthal 2015, 448). Oprav- Socialni konstrukti preteklosti so ključni
ka imamo s spolzkim področjem, saj je dediščina elementi v procesu dominacije, podrejanja in od-
del preteklosti, s katerim se zelo enostavno ma- pora (Silverman 2011, 3). Niso samo ljudje tisti,
nipulira. ki želijo vrnitev in/ali nadzor nad svojo dedišči-
no, tudi države si to želijo in zanimati nas mora,
