Page 83 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 83
ia universitatisznami za očuvanje iz prve svetovne vojne so bile služba, t. i. Nadzorništvo v Trstu (Hoyer 2005,
odtujevanje kultur ne dediščine 83 na tokratnih seznamih tudi umetnine iz zaseb- 15). Zbiranje in odvoz umetnin so izpeljali v dveh
nih rok. Ministrstvo za nacionalno izobraževa- tednih junija 1940. Ta dogodek je vodil tržaški
nje je po Ministrstvu za vojno obvestilo Nadzor- spomeniškovarstveni nadzornik Fausto Franco.
ništvo, da mora v primeru vojne ohraniti sedež v Umetnine so shranili v vili zadnjega beneškega
Trstu (Spada 2017, 201). Januarja 1936 je Brusin doža Manina v Furlaniji. Dela so zapakirali v za-
poslal na Direzione generale provizorični seznam boje, priskrbelo jih je podjetje za prevoze Exner
umetnin v zasebni lasti, saj naj v danem trenutku iz Trsta, ki je skupaj s podjetjem Roiatti iz Vid-
ne bi bilo mogoče narediti dokončnega (Spada ma izpeljala logistiko prevoza (Spada 2017, 212;
2017, 202). Na dopolnjenem seznamu, poslanem Hoyer 2005, 15). Prvotna lokacija, ki je bila pred-
februarja 1936, je navedel Koper in Pulo kot kra- videna, je bila Rocca Bernarda v Gorici, ker pa
ja, kjer bi se umetnine lahko zbirale (Spada 2017, je bila poleg smodnišnica, so se raje odločili za
202). Koper in Pula sta bila zapisana kot zbirna Vilo Manin, ki jo je dal v uporabo grof Leonardo
centra, kjer naj bi se umetnine dokončno zapa- (Magani 2005, 33; Spada 2017, 212).
kiralo in od tam odpeljalo na varno na nakna-
dno določeno lokacijo. V Bolletino d’arte, ki ga je Na seznamih Nadzorništva, poslanih na
izdalo Ministrstvo za nacionalno izobraževanje Ministrstvo, so našteti sodelavci, ki so sodelova-
aprila 1938, je minister za nacionalno izobraže- li pri evakuaciji. Na teh seznamih je tudi Koper,
vanje Giuseppe Bottai jasno izrazil svoj namen, kjer so sodelovali Antonio Pozzar, odgovoren za
da bo zaščitil umetnine v sklopu nacionalnega občinsko dediščino, pater Pasquale Giorgio Sa-
teritorija, hkrati pa je odločno zavrgel idejo pro- lico, odgovoren za samostan sv. Ane, in monsi-
fesorja Alberta Geouffreja De La Pradelle, ki je njor Sirotti, odgovoren za stolnico. V Piranu je
predlagal, da se umetnine premestijo na ozem- bil odgovoren Mario Bartoli za občino, pater
lje nevtralnih držav (Spada 2017, 209). Premik v Lino Biasi za sv. Frančiška in monsinjor Egidio
nevtralne države po njegovem mnenju ne bi jam- Malusà za cerkve sv. Jurija, sv. Marije in sv. Šte-
čil večje varnosti, ravno obratno. Bal se je, da jih fana (Spada 2017, 213). V Vili Manin je bilo shra-
v primeru, če bi Italija vojno izgubila, ne bi nik- njenih 380 zabojev z umetninami s celotnega ob-
dar več dobili nazaj (Spada 2017, 210). močja Julijske krajine in Furlanije. Vsak zaboj je
bil inventariziran s svojo številko; vsaka slika je
Med drugo svetovno vojno imela svoj uradni dokument, podpis, pečat in
Italija je stopila v vojno 10. julija 1940. Poudari- datum; vsak dokument (ki je potrjeval umik del
ti je treba, da umetnine iz Kopra, Izole in Pira- zaradi zaščite pred letalskim bombardiranjem) je
na niso bile nikdar odpeljane kot vojni plen niti bil izdan v treh izvodih: enega je prejel lastnik,
jih niso premestili takratni prebivalci, temveč sta enega Nadzorništvo v Trstu in enega izbrani pre-
njihov umik z obmejnega področja zaradi zava- voznik umetnin Exner iz Trsta. Najbolj natan-
rovanja pred vojnim uničenjem narekovala itali- čen opis umetnin in podatke o zabojih najdemo
janska zakona 1089 (1. junij 1939) in 1041 (6. ju- v dnevniku honorarnega inšpektorja in direk-
lij 1940) Protezione delle cose d’ interesse artistico, torja evakuacije umetnin in zaščite umetniškega
storico, bibliografico e culturale della Nazione in patrimonija Vidma z okolico, Carla Someda de
caso di guerra (Hoyer 2005, 15; Spada 2017, 211). Marca, ki je dnevnik vodil med 10. aprilom 1940
Med letoma 1939 in 1940 je bilo veliko število in 21. majem 1945 (Spada 2017, 211, Hoyer 2005,
umetnin odpeljanih na varno, posebno iz Istre, 15). Prva pošiljka umetnin iz Istre je prišla 20. ju-
saj so te kraje zaradi dogodkov iz prejšnje vojne nija 1940 z vlakom. V dnevniku je zabeleženo,
dojemali kot izredno rizične (Casadio in Castel- da so prejeli naslednje zaboje iz Kopra in Pira-
lani 2005, 29). Za vso potrebno logistiko za umik na: sedem iz koprskega muzeja, enega iz stolne
del je poskrbela pristojna spomeniškovarstvena cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru, štiri iz
samostana sv. Ane v Kopru, enega iz cerkve Ma-
odtujevanje kultur ne dediščine 83 na tokratnih seznamih tudi umetnine iz zaseb- 15). Zbiranje in odvoz umetnin so izpeljali v dveh
nih rok. Ministrstvo za nacionalno izobraževa- tednih junija 1940. Ta dogodek je vodil tržaški
nje je po Ministrstvu za vojno obvestilo Nadzor- spomeniškovarstveni nadzornik Fausto Franco.
ništvo, da mora v primeru vojne ohraniti sedež v Umetnine so shranili v vili zadnjega beneškega
Trstu (Spada 2017, 201). Januarja 1936 je Brusin doža Manina v Furlaniji. Dela so zapakirali v za-
poslal na Direzione generale provizorični seznam boje, priskrbelo jih je podjetje za prevoze Exner
umetnin v zasebni lasti, saj naj v danem trenutku iz Trsta, ki je skupaj s podjetjem Roiatti iz Vid-
ne bi bilo mogoče narediti dokončnega (Spada ma izpeljala logistiko prevoza (Spada 2017, 212;
2017, 202). Na dopolnjenem seznamu, poslanem Hoyer 2005, 15). Prvotna lokacija, ki je bila pred-
februarja 1936, je navedel Koper in Pulo kot kra- videna, je bila Rocca Bernarda v Gorici, ker pa
ja, kjer bi se umetnine lahko zbirale (Spada 2017, je bila poleg smodnišnica, so se raje odločili za
202). Koper in Pula sta bila zapisana kot zbirna Vilo Manin, ki jo je dal v uporabo grof Leonardo
centra, kjer naj bi se umetnine dokončno zapa- (Magani 2005, 33; Spada 2017, 212).
kiralo in od tam odpeljalo na varno na nakna-
dno določeno lokacijo. V Bolletino d’arte, ki ga je Na seznamih Nadzorništva, poslanih na
izdalo Ministrstvo za nacionalno izobraževanje Ministrstvo, so našteti sodelavci, ki so sodelova-
aprila 1938, je minister za nacionalno izobraže- li pri evakuaciji. Na teh seznamih je tudi Koper,
vanje Giuseppe Bottai jasno izrazil svoj namen, kjer so sodelovali Antonio Pozzar, odgovoren za
da bo zaščitil umetnine v sklopu nacionalnega občinsko dediščino, pater Pasquale Giorgio Sa-
teritorija, hkrati pa je odločno zavrgel idejo pro- lico, odgovoren za samostan sv. Ane, in monsi-
fesorja Alberta Geouffreja De La Pradelle, ki je njor Sirotti, odgovoren za stolnico. V Piranu je
predlagal, da se umetnine premestijo na ozem- bil odgovoren Mario Bartoli za občino, pater
lje nevtralnih držav (Spada 2017, 209). Premik v Lino Biasi za sv. Frančiška in monsinjor Egidio
nevtralne države po njegovem mnenju ne bi jam- Malusà za cerkve sv. Jurija, sv. Marije in sv. Šte-
čil večje varnosti, ravno obratno. Bal se je, da jih fana (Spada 2017, 213). V Vili Manin je bilo shra-
v primeru, če bi Italija vojno izgubila, ne bi nik- njenih 380 zabojev z umetninami s celotnega ob-
dar več dobili nazaj (Spada 2017, 210). močja Julijske krajine in Furlanije. Vsak zaboj je
bil inventariziran s svojo številko; vsaka slika je
Med drugo svetovno vojno imela svoj uradni dokument, podpis, pečat in
Italija je stopila v vojno 10. julija 1940. Poudari- datum; vsak dokument (ki je potrjeval umik del
ti je treba, da umetnine iz Kopra, Izole in Pira- zaradi zaščite pred letalskim bombardiranjem) je
na niso bile nikdar odpeljane kot vojni plen niti bil izdan v treh izvodih: enega je prejel lastnik,
jih niso premestili takratni prebivalci, temveč sta enega Nadzorništvo v Trstu in enega izbrani pre-
njihov umik z obmejnega področja zaradi zava- voznik umetnin Exner iz Trsta. Najbolj natan-
rovanja pred vojnim uničenjem narekovala itali- čen opis umetnin in podatke o zabojih najdemo
janska zakona 1089 (1. junij 1939) in 1041 (6. ju- v dnevniku honorarnega inšpektorja in direk-
lij 1940) Protezione delle cose d’ interesse artistico, torja evakuacije umetnin in zaščite umetniškega
storico, bibliografico e culturale della Nazione in patrimonija Vidma z okolico, Carla Someda de
caso di guerra (Hoyer 2005, 15; Spada 2017, 211). Marca, ki je dnevnik vodil med 10. aprilom 1940
Med letoma 1939 in 1940 je bilo veliko število in 21. majem 1945 (Spada 2017, 211, Hoyer 2005,
umetnin odpeljanih na varno, posebno iz Istre, 15). Prva pošiljka umetnin iz Istre je prišla 20. ju-
saj so te kraje zaradi dogodkov iz prejšnje vojne nija 1940 z vlakom. V dnevniku je zabeleženo,
dojemali kot izredno rizične (Casadio in Castel- da so prejeli naslednje zaboje iz Kopra in Pira-
lani 2005, 29). Za vso potrebno logistiko za umik na: sedem iz koprskega muzeja, enega iz stolne
del je poskrbela pristojna spomeniškovarstvena cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru, štiri iz
samostana sv. Ane v Kopru, enega iz cerkve Ma-
