Page 81 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 81
ia universitatiszakaj in kako so ti objekti dediščine manipulira- ni razlaga v nadaljevanju. Obalna mesta so bila
odtujevanje kultur ne dediščine 81 ni skozi diskurz (Silverman 2011, 14). Ko ljudje od svojega osnovanja vezana na romanski svet ob
definirajo idejo vključevanja in izključevanja, se severnem Jadranu (med 13. in 18. st. primarno na
sklicujejo na povezanost s krajem oziroma vsaj z takratno oblastno strukturo Beneške republike
reprezentacijo kraja, to pa uporabijo za legitima- iz. Serenissime), obenem pa v stalnem stiku s slo-
cijo svojih zahtev po teritoriju (Ashworth in so- vanskim svetu v mestnem zaledju. Avstrijska ob-
avtorji 2007, 5). Dediščina je sestavljena iz raz- last v 19. stoletju je večkulturnost še spodbujala.
ličnih preteklih dogodkov, osebnosti, spominov, A prav večkulturni značaj regije se je z oblikova-
mitologij, fizičnih relikvij in krajev, s katerimi njem nacionalnih držav izkazal za odlično od-
je simbolično povezana (Ashworth in soavtorji skočno desko za utemeljevanje ozemeljskih ape-
2007, 40). Dediščina je tudi politični proces, v titov. Prvo svetovno vojno je dokončno zaključila
katerem so določeni kraji vključeni v dogovorjen Rapalska pogodba, podpisana leta 1920, ki je na
nacionalni pogled na svet, medtem ko so drugi novo zarisala mejo med kraljevinama (Italija in
zanikani ali namensko prezrti, ker predstavljajo SHS) in današnja pokrajina Primorske je pri-
grožnjo dogovorjeni nacionalni podobi (Knapp padla Italiji (Pirjevec 2008, 107–109). Obdobje
in Antoniadou 1998, 33). Današnje razumevanje med obema vojnama je zaznamoval fašizem in
identitete kot mnogovrstnost lastnin, in potrebe strmoglavljenje slovensko-italijanskih odnosov
posameznikov do pripadnosti teritorialno dolo- med prebivalstvom. Po nastopu druge svetovne
čeni družbeni skupini, ni nič manj pomembna vojne je v začetku aprila 1941 Italija s pomočjo
kot takrat, ko so se definirale nacionalne drža- Nemčije in Madžarske napadla Kraljevino Jugo-
ve 19. stoletja. Razlika je le v tem, da so identifi- slavijo (Gombač 1996, 81). Koncu druge svetovne
kacije z reprezentacijo prostora in kraja postale vojne (1945) je sledilo dolgotrajno določanje no-
kompleksnejše, ker globalizacijo spremlja reteri- vih državnih meja. Devetega junija 1945 sta ge-
torializacija, ki privilegira regionalno in lokal- nerala Arso Milovanović in William D. Morgan
no na račun nacionalnega (Ashworth in soav- podpisala v Beogradu sporazum, ki je bil pov-
torji 2007, 1). Preučevanje dediščine se ne nanaša sem v sozvočju zahtevami takratnega ameriške-
neposredno na preučevanje preteklosti, ampak ga predsednika Trumana. Jugoslovanske eno-
na vsebino, interpretacijo in reprezentacijo de- te naj bi se umaknile iz Trsta, Gorice in drugih
diščinskih diskurzov ter na to, kako so izbrani območij zahodnega dela Julijske krajine, za t.i.
glede na povpraševanje sedanjosti. Pomen je tis- Morganovo črto (Pirjevec 2007, 315). Dvanajste-
ti, ki daje vrednost dediščini (Ashworth in soav- ga junija 1945 so se morale jugoslovanske enote, v
torji 2007, 3). Dediščina je socialni konstrukt, skladu s sporazumom iz Beograda, umakniti za
ki ga oblikujejo politični, ekonomski in družbe- demarkacijsko linijo. Obsežno obmejno sporno
ni vplivi sedanjosti. Dediščinski konflikt je pos- ozemlje Julijske krajine je bilo razdeljeno na dve
tal globalni problem, ker je tako prepleten s pro- okupacijski coni, A in B, od katerih je v priča-
cesom družbenega vključevanja in izključevanja, kovanju dokončne razmejitve na mirovni konfe-
da definira družbene karakteristike z vedno bolj renci prva prišla pod anglo-ameriško, druga pod
kompleksnimi formami kulturne drugačnosti jugoslovansko vojaško upravo. (Pirjevec 2007,
(Ashworth in soavtorji 2007, 4). 318). Na Pariški konferenci leta 1947 je bila uso-
da večine spornega ozemlja dorečena, ostalo pa je
Zgodovinski okvir odprto vprašanje pripadnosti Trsta in njegovega
Zgodovinski okvir obravnavanega primera je iz- neposrednega zaledja, od Devina do Novigrada.
redno kompleksen in vreden posebne obravnave, Oblikovana je bila začasna tamponska državica
zato sem se odločila, da se osredotočim izključ- Svobodno tržaško ozemlje (STO) oz. Territorio
no na nekaj najpomembnejših zgodovinskih pre- Libero di Trieste (TLT), ki je imela lasten statut,
lomnic (za več glej Pirjevec 2007), na katerih slo- po katerem je bila država tudi uradno večjezič-
   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86