Page 81 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 81
ia universitatis Kopru je bila vzidana v steno vrta zasebne hiše,
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 81 muzeju jo je 13. oktobra leta 1875 podaril gospod
Krausenek-Rovelli (Mainardis 2004, 34). V sle-
dečih delih poleg podrobnih analiz predstavljam
še zelo očiten izvor obeh stel, po mojem mnenju
sta zelo verjetno z grškega otoka Reneja in tudi iz
istega obdobja.
Slika 3. Stela Pole Orcivije, Mestni muzej starožitnosti »J. Stela Decima Fulvija Doroteja v Kopru
Winckelmann« (Civico Museo d’Antichità “J. J. Winck- Relief na sredi stele prikazuje moškega z glavo,
elmann”), inv. št. 2218 (foto: A. Mečulj) obrnjenega na svojo levo stran, ki v levi roki drži
ščit ovalne oblike in v desnici, dvignjeni nad gla-
gim ima enako obliko: edikula ali naiskos s pilas- vo ,drži kij ali gorjačo. Levo nogo ima upognje-
tri in lokom ter timpanonom z akroteriji. Zato no v kolenu, zato položaj deluje še dinamičneje,
sem jo vključil v raziskavo, saj menim, da je istega tako, kot če bi bil sredi boja. Bojevnik je precej
izvora. Stela je pripadala ženski, ki je upodoblje- skopo oborožen, je brez čelade, bos in oblečen v
na skupaj z moško figuro in pomanjšano figuro oblačilo, ki je videti kot značilna grška tunika,
služabnice. Visoka je 60 cm in široka 32 cm, ima ki razkriva desni del prsi, na spodnjem delu pa
bolje ohranjeno površino kot koprska stela, ob- sega skoraj do kolen. Na desnem ramenu je neke
raza večjih figur sta malo poškodovana, stranska vrste pas, ki poteka do levega boka. Morda naj bi
akroterija sta odlomljena in manjši manjkajoči bilo na to pritrjeno orožje, ko ga vojščak ni upo-
kosi so še na kapitelih pilastrov. Lok je nekoli- rabljal. Kljub močno načeti površini je na levem
ko manjši ali nižji kot pri koprski steli, vse osta- delu glave še vedno vidnega nekaj lasišča. Lasje so
le značilnosti so enake, grški napis na spodnjem videti dokaj kratki, a je površina preveč prepere-
delu je še vedno viden in v celoti berljiv. Izvor la, da bi natančneje opisal frizuro. Grški napis v
stele uradno ni znan, tako kot stela bojevnika v treh vrsticah je izklesan pod figuro bojevnika in
danes se komaj razloči katera izmed črk, besedi-
lo je najidneješe na sliki 2. Koprski učenjak Gian
Rinaldo Carli (1720–1795) je prvi preučil ta an-
tični spomenik in grški napis na spodnjem delu
je delno napačno prepisal kot:
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ
ΔΩΡΟΘΕΕ
ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ
(Carli 1788, 245)
Razkriva nam, da se je upodobljenec ime-
noval Dorotheos, slov. Dorotej, in njegovo ime,
natančneje cognomen, dobesedno pomeni »Bož-
ji dar«. Gian Rinaldo Carli je bojevnika Doro-
teja zmotno opisal kot gladiatorja. Uvrstil ga je
v kategorijo gladiatorja, ki se je boril proti tipu
gladiatorja retiarius, ki je bil oborožen z mrežo
in trizobom. Carli je prvo vrstico napačno pre-
pisal kot ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ in izraz interpre-
tiral kot naziv, ki ga prevaja kot »vincitore nelle
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 81 muzeju jo je 13. oktobra leta 1875 podaril gospod
Krausenek-Rovelli (Mainardis 2004, 34). V sle-
dečih delih poleg podrobnih analiz predstavljam
še zelo očiten izvor obeh stel, po mojem mnenju
sta zelo verjetno z grškega otoka Reneja in tudi iz
istega obdobja.
Slika 3. Stela Pole Orcivije, Mestni muzej starožitnosti »J. Stela Decima Fulvija Doroteja v Kopru
Winckelmann« (Civico Museo d’Antichità “J. J. Winck- Relief na sredi stele prikazuje moškega z glavo,
elmann”), inv. št. 2218 (foto: A. Mečulj) obrnjenega na svojo levo stran, ki v levi roki drži
ščit ovalne oblike in v desnici, dvignjeni nad gla-
gim ima enako obliko: edikula ali naiskos s pilas- vo ,drži kij ali gorjačo. Levo nogo ima upognje-
tri in lokom ter timpanonom z akroteriji. Zato no v kolenu, zato položaj deluje še dinamičneje,
sem jo vključil v raziskavo, saj menim, da je istega tako, kot če bi bil sredi boja. Bojevnik je precej
izvora. Stela je pripadala ženski, ki je upodoblje- skopo oborožen, je brez čelade, bos in oblečen v
na skupaj z moško figuro in pomanjšano figuro oblačilo, ki je videti kot značilna grška tunika,
služabnice. Visoka je 60 cm in široka 32 cm, ima ki razkriva desni del prsi, na spodnjem delu pa
bolje ohranjeno površino kot koprska stela, ob- sega skoraj do kolen. Na desnem ramenu je neke
raza večjih figur sta malo poškodovana, stranska vrste pas, ki poteka do levega boka. Morda naj bi
akroterija sta odlomljena in manjši manjkajoči bilo na to pritrjeno orožje, ko ga vojščak ni upo-
kosi so še na kapitelih pilastrov. Lok je nekoli- rabljal. Kljub močno načeti površini je na levem
ko manjši ali nižji kot pri koprski steli, vse osta- delu glave še vedno vidnega nekaj lasišča. Lasje so
le značilnosti so enake, grški napis na spodnjem videti dokaj kratki, a je površina preveč prepere-
delu je še vedno viden in v celoti berljiv. Izvor la, da bi natančneje opisal frizuro. Grški napis v
stele uradno ni znan, tako kot stela bojevnika v treh vrsticah je izklesan pod figuro bojevnika in
danes se komaj razloči katera izmed črk, besedi-
lo je najidneješe na sliki 2. Koprski učenjak Gian
Rinaldo Carli (1720–1795) je prvi preučil ta an-
tični spomenik in grški napis na spodnjem delu
je delno napačno prepisal kot:
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ
ΔΩΡΟΘΕΕ
ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ
(Carli 1788, 245)
Razkriva nam, da se je upodobljenec ime-
noval Dorotheos, slov. Dorotej, in njegovo ime,
natančneje cognomen, dobesedno pomeni »Bož-
ji dar«. Gian Rinaldo Carli je bojevnika Doro-
teja zmotno opisal kot gladiatorja. Uvrstil ga je
v kategorijo gladiatorja, ki se je boril proti tipu
gladiatorja retiarius, ki je bil oborožen z mrežo
in trizobom. Carli je prvo vrstico napačno pre-
pisal kot ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ in izraz interpre-
tiral kot naziv, ki ga prevaja kot »vincitore nelle
