Page 83 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 83
ia universitatis Orciviji in ima grški napis, izklesan v petih vrsti-
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 83 cah pod reliefom s podobo pokojnice, kot tudi
Slika 5 Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače timpanon, okrašen z akroteriji, polkrožni lok,
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled s sončno svetlo- pilastra s kapiteli, vse komponente edikule oziro-
bo od zgoraj (foto: A. Mečulj) ma naiskosa so enake oblike, akroteriji so enaki,
v tem primeru sta stranska akroterija odlomlje-
je zelo nenavadno že to, da bi bil German oble- na. Vsi arhitekturni elementi so tudi proporci-
čen v grško tuniko, sploh pa, če bi služil v rimski onalno gledano enaki Dorotejevi steli, notranja
vojski. Duhovnik in zgodovinar Pietro Stanco- zgornja dela timpanona in lok imajo enako kon-
vich (1771–1851) je zapisal, da ima koprski bojev- veksno-konkavno obliko kot Dorotejeva stela.
nik ščit tipa parma (Stancovich 1828, 148–49). A Spodnji rob timpanona je pri obeh stelah enak,
ščit, imenovan parma ali parmula, je bil okrogel le da ima tržaška nad spodnjim robom timpano-
(Polito 1998, 39–41) in ne elipsast/ovalen kot pri na dodan še venec cavetto. Izključujoč poškodo-
Dorotejevem reliefu. vana akroterija je stela Pole Orcivije zelo dobro
ohranjena in ni tako zlizana kot tista v Kopru.
Stela Pole Orcivije v Trstu Napis v grščini poudarja, da je Pola Orcivia, ki
V tržaškem Muzeju starožitnosti »J. J. Winckel- je upodobljena na steli, rimskega državljanstva,
mann« je razstavljena podobna nagrobna stela tako kot njen mož Gaj Turpilij, lat. Gaius Turpi-
v obliki edikule ali naiskosa. Stela pripada Poli lius (slika 3). Datirana je v 2.–1. stol. pr. n. št. in
muzejska oznaka pravi še, da je verjetno z obmo-
čja, kjer je bilo pretežno grško govoreče prebival-
stvo, slogovno, epigrafsko gledano morda iz Sre-
dnjega vzhoda. Polina stela je bila prav tako kot
Dorotejeva dokaj redko raziskana, zato v osno-
vi izhajam iz prispevka Pietra Pervanogluja ter
kratkega opisa Fulvie Mainardis. Pietro Perva-
noglu je kmalu po tem, ko je bila stela podarjena
muzeju, zapisal, da je izdelana iz belega grškega
marmorja (Pervanoglu 1877, 4), prav tako danes
Fulvia Mainardis opisuje, da je material marmor
(Mainardis 2004, 34). Na notranjem delu ediku-
le pod lokom je površina svetlejše barve, z mno-
gimi temnejšimi lisami nepravilnih oblik. Re-
liefna podoba na tržaški steli prikazuje na levi
strani sedečo žensko na oblazinjenem stolu brez
naslonjala (diphros), Polo Orcivijo, ki za roko
drži soproga na desni. Z glavo sta obrnjena drug
proti drugemu. Ob Poli Orciviji, ki ima noge po-
ložene na podstavek ali pručko, stoji še pomanj-
šana figura ženske (Mainardis 2004, 34). Gre za
sužnjo oziroma služabnico, ki gospodarici v levi
roki prinaša šatuljo z nakitom Pole Orcivije, ki
naj bi ga vzela na poti v onostranstvo (Pervanog-
lu 1877, 5). Služabnica ima oblečeno dolgo obla-
čilo peplos in lase ima spete skupaj. Pola Orcivi-
ja ima oblečeno dolgo nagubano obleko hiton in
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 83 cah pod reliefom s podobo pokojnice, kot tudi
Slika 5 Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače timpanon, okrašen z akroteriji, polkrožni lok,
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled s sončno svetlo- pilastra s kapiteli, vse komponente edikule oziro-
bo od zgoraj (foto: A. Mečulj) ma naiskosa so enake oblike, akroteriji so enaki,
v tem primeru sta stranska akroterija odlomlje-
je zelo nenavadno že to, da bi bil German oble- na. Vsi arhitekturni elementi so tudi proporci-
čen v grško tuniko, sploh pa, če bi služil v rimski onalno gledano enaki Dorotejevi steli, notranja
vojski. Duhovnik in zgodovinar Pietro Stanco- zgornja dela timpanona in lok imajo enako kon-
vich (1771–1851) je zapisal, da ima koprski bojev- veksno-konkavno obliko kot Dorotejeva stela.
nik ščit tipa parma (Stancovich 1828, 148–49). A Spodnji rob timpanona je pri obeh stelah enak,
ščit, imenovan parma ali parmula, je bil okrogel le da ima tržaška nad spodnjim robom timpano-
(Polito 1998, 39–41) in ne elipsast/ovalen kot pri na dodan še venec cavetto. Izključujoč poškodo-
Dorotejevem reliefu. vana akroterija je stela Pole Orcivije zelo dobro
ohranjena in ni tako zlizana kot tista v Kopru.
Stela Pole Orcivije v Trstu Napis v grščini poudarja, da je Pola Orcivia, ki
V tržaškem Muzeju starožitnosti »J. J. Winckel- je upodobljena na steli, rimskega državljanstva,
mann« je razstavljena podobna nagrobna stela tako kot njen mož Gaj Turpilij, lat. Gaius Turpi-
v obliki edikule ali naiskosa. Stela pripada Poli lius (slika 3). Datirana je v 2.–1. stol. pr. n. št. in
muzejska oznaka pravi še, da je verjetno z obmo-
čja, kjer je bilo pretežno grško govoreče prebival-
stvo, slogovno, epigrafsko gledano morda iz Sre-
dnjega vzhoda. Polina stela je bila prav tako kot
Dorotejeva dokaj redko raziskana, zato v osno-
vi izhajam iz prispevka Pietra Pervanogluja ter
kratkega opisa Fulvie Mainardis. Pietro Perva-
noglu je kmalu po tem, ko je bila stela podarjena
muzeju, zapisal, da je izdelana iz belega grškega
marmorja (Pervanoglu 1877, 4), prav tako danes
Fulvia Mainardis opisuje, da je material marmor
(Mainardis 2004, 34). Na notranjem delu ediku-
le pod lokom je površina svetlejše barve, z mno-
gimi temnejšimi lisami nepravilnih oblik. Re-
liefna podoba na tržaški steli prikazuje na levi
strani sedečo žensko na oblazinjenem stolu brez
naslonjala (diphros), Polo Orcivijo, ki za roko
drži soproga na desni. Z glavo sta obrnjena drug
proti drugemu. Ob Poli Orciviji, ki ima noge po-
ložene na podstavek ali pručko, stoji še pomanj-
šana figura ženske (Mainardis 2004, 34). Gre za
sužnjo oziroma služabnico, ki gospodarici v levi
roki prinaša šatuljo z nakitom Pole Orcivije, ki
naj bi ga vzela na poti v onostranstvo (Pervanog-
lu 1877, 5). Služabnica ima oblečeno dolgo obla-
čilo peplos in lase ima spete skupaj. Pola Orcivi-
ja ima oblečeno dolgo nagubano obleko hiton in
