Page 84 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 84
imation, ki ji delno zakriva lase, mož je oblečen žnejši katalog nagrobnih spomenikov z Reneje.
v himation (Mainardis 2004, 34). Noge stola, na Zato njeno publikacijo uporabljam kot temeljno
hereditatikaterem sedi Pola Orcivija, imajo na zgornjemliteraturo o renejskih nagrobnikih. Na grškem
delu zaključke v obliki krogel, tako kot mnogi otoku Reneja ali Rinia blizu Delosa je bilo v zad-
primeri, upodobljeni na renejskih stelah. Konč- njih dveh stoletij pr. n. št. postavljenih na stoti-
ni del teksta ima prav tako kot koprska stela zak- ne marmornatih nagrobnih stel, ki imajo tako
ljučni izraz ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Celoten grški kot Dorotejeva in Polina stela enake značilnos-
napis pravi: ti: edikulo/naiskos, nad katero je timpanon z ak-
roteriji (Couilloud 1974, 262, 263), ter zaključno
ΠΩΛΑ ΟΡΚΕΒΙΑ [ΠΟ] - frazo ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, kapiteli in baze pilas-
ΠΟΠΛΙΟΥ ΡΩΜΑΙΑ trov so tudi v večini primerov enaki (Blouet 1838,
ΓΑΙΟΥ ΤΟΡΠΙΛΙΟΥ pl. 14. f. III., pl. 17. f. I. in III; Couilloud 1974,
ΡΩΜΑΙΟΥ ΓΥΝΗ 53–202, pl. 24, n° 101, pl. 25, n° 106, pl. 48, n° 222,
ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ 223, 225, pl. 66, n° 338, pl. 67, n° 341 in 343, pl. 68,
(Inscr. It. X, 4, 389; Benndorf 1878, 169) n° 346; Couilloud 1975, 313–315, fig. 1 in fig. 13;
Vatin 1983, sl. 6). Na otoku Reneja se je nahaja-
Slovenski prevod napisa se torej glasi: la nekropola prebivalcev Delosa.4 Leta 167 pr. n.
»Odlična Pola Orcivija, hči Publija, rimska dr- št. je Rim ukinil plačevanje davkov na otoku De-
žavljanka, žena Gaja Turpilija, rimskega drža- los, ki je postal svobodno pristanišče pod kon-
vljana, živio«.3 Gentilicij Orcivius, slov. Orcivij, trolo Aten (Roussel 1987, 7–8; Duncan-Jones
je eden izmed pogostih plebejskih rimskih gen- 2002, 37; Rawson 2001, 60; Hornblower, Spaw-
tilicijev, v obdobju, v katerega datira Polina stela, forth in Eidinow 2012, 426). Iz teh razlogov se
je imel, denimo, eden izmed Ciceronovih kole- je prebivalstvo na Delosu znatno povečalo, De-
gov pretorjev iz leta 66 pr. n. št. gentilicij Orcivij, los je postal zelo kozmopolitsko mesto in veliko
pretor Gaj Orcivij, lat. Gaius Orcivius (Salomi- je bilo trgovcev z italskega polotoka ter helenizi-
es 1996, 80; Crawford 1984, 73; Smith 1873, 41). ranega vzhoda, Delos je postal najpomembnejši
Pripadniki Orcivijcev so se v mestu Praeneste trg s sužnji (Hornblower, Spawforth in Eidinow
(danes Palestrina) ukvarjali z izdelovanjem kera- 2012, 426–27; Couilloud 1974, 308–11). Zaradi
mike v 3. in v 2. stol. pr. n. št. ter s pridelavo vina prisotnosti Rimljanov je bil Delos dvojezično ob-
v 1. stol. pr. n. št. (Nonnis 1999, 74, 78–79). močje, o čemer nam pričajo številni, tako latin-
ski kot grški, epigrafski ostanki in latinska ime-
Podrobna analiza stel in njun izvor na v zapisana grščini (Adams 2003, 642–686).
Izvor Dorotejeve stele je bilo dolgo časa težko Mnogo renejskih stel hranijo tudi grški muzeji
ugotoviti, saj je napis v grščini, kamen, iz kate- na Delosu, Mikonosu, v Egini in Atenah. V ka-
rega je izklesana, ni lokalen, kot ugotavlja De- talogu iz leta 1974 Couilloud med stele z Reneje
grassi (1933, 33), podobnih primerov z območja uvršča tudi Dorotejevo stelo v Kopru (Couillo-
Istre ni na razpolago, severno od Kopra je en tak ud, 1974, 178/EAD XXX 359bis). Ob tem ome-
primer seveda Polina stela. Francoska zgodovi- nja, da je bil gentilicij Fulvius dobro poznan na
narka Marie-Thérèse Couilloud, članica arhe- Delosu in da sta tam živela oče in sin ali osvo-
ološkega inštituta École française d’Athènes, je bojenec z imenom Decimus Fulvius (ID 1730 in
leta 1974 objavila publikacijo Les Monuments ID 1733). Častila sta boga Apolona in Hermesa,
funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique spadala sta med t. i. apoloniaste in hermaiste (gr.
de Délos 30, ki vsebuje najnatančnejši in najobse-
4 Leta 426 pr. n. št. so Atene preselile vse grobove z Delosa na bližnji
3 Uradna muzejska oznaka v italijanščini ima, kot omenjeno, ma- otok Reneja in od takrat naprej so bili na Delosu prepovedana roj-
lenkost drugačen prevod: »Pola Orcivia, figlia di Publio, cittadi- stva in smrti. Otok Delos je namreč veljal za rojstni kraj Apolona in
na romana, moglie di Gaio Turpilio, cittadino romano. Sta' bene.« Artemide (Hornblower, Spawforth in Eidinow 2012, 426).
Po slovensko: »Pola Orcivija, hči Publija, rimska državljanka, žena
Gaja Turpilija, rimskega državljana, bodi dobro.«
v himation (Mainardis 2004, 34). Noge stola, na Zato njeno publikacijo uporabljam kot temeljno
hereditatikaterem sedi Pola Orcivija, imajo na zgornjemliteraturo o renejskih nagrobnikih. Na grškem
delu zaključke v obliki krogel, tako kot mnogi otoku Reneja ali Rinia blizu Delosa je bilo v zad-
primeri, upodobljeni na renejskih stelah. Konč- njih dveh stoletij pr. n. št. postavljenih na stoti-
ni del teksta ima prav tako kot koprska stela zak- ne marmornatih nagrobnih stel, ki imajo tako
ljučni izraz ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Celoten grški kot Dorotejeva in Polina stela enake značilnos-
napis pravi: ti: edikulo/naiskos, nad katero je timpanon z ak-
roteriji (Couilloud 1974, 262, 263), ter zaključno
ΠΩΛΑ ΟΡΚΕΒΙΑ [ΠΟ] - frazo ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, kapiteli in baze pilas-
ΠΟΠΛΙΟΥ ΡΩΜΑΙΑ trov so tudi v večini primerov enaki (Blouet 1838,
ΓΑΙΟΥ ΤΟΡΠΙΛΙΟΥ pl. 14. f. III., pl. 17. f. I. in III; Couilloud 1974,
ΡΩΜΑΙΟΥ ΓΥΝΗ 53–202, pl. 24, n° 101, pl. 25, n° 106, pl. 48, n° 222,
ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ 223, 225, pl. 66, n° 338, pl. 67, n° 341 in 343, pl. 68,
(Inscr. It. X, 4, 389; Benndorf 1878, 169) n° 346; Couilloud 1975, 313–315, fig. 1 in fig. 13;
Vatin 1983, sl. 6). Na otoku Reneja se je nahaja-
Slovenski prevod napisa se torej glasi: la nekropola prebivalcev Delosa.4 Leta 167 pr. n.
»Odlična Pola Orcivija, hči Publija, rimska dr- št. je Rim ukinil plačevanje davkov na otoku De-
žavljanka, žena Gaja Turpilija, rimskega drža- los, ki je postal svobodno pristanišče pod kon-
vljana, živio«.3 Gentilicij Orcivius, slov. Orcivij, trolo Aten (Roussel 1987, 7–8; Duncan-Jones
je eden izmed pogostih plebejskih rimskih gen- 2002, 37; Rawson 2001, 60; Hornblower, Spaw-
tilicijev, v obdobju, v katerega datira Polina stela, forth in Eidinow 2012, 426). Iz teh razlogov se
je imel, denimo, eden izmed Ciceronovih kole- je prebivalstvo na Delosu znatno povečalo, De-
gov pretorjev iz leta 66 pr. n. št. gentilicij Orcivij, los je postal zelo kozmopolitsko mesto in veliko
pretor Gaj Orcivij, lat. Gaius Orcivius (Salomi- je bilo trgovcev z italskega polotoka ter helenizi-
es 1996, 80; Crawford 1984, 73; Smith 1873, 41). ranega vzhoda, Delos je postal najpomembnejši
Pripadniki Orcivijcev so se v mestu Praeneste trg s sužnji (Hornblower, Spawforth in Eidinow
(danes Palestrina) ukvarjali z izdelovanjem kera- 2012, 426–27; Couilloud 1974, 308–11). Zaradi
mike v 3. in v 2. stol. pr. n. št. ter s pridelavo vina prisotnosti Rimljanov je bil Delos dvojezično ob-
v 1. stol. pr. n. št. (Nonnis 1999, 74, 78–79). močje, o čemer nam pričajo številni, tako latin-
ski kot grški, epigrafski ostanki in latinska ime-
Podrobna analiza stel in njun izvor na v zapisana grščini (Adams 2003, 642–686).
Izvor Dorotejeve stele je bilo dolgo časa težko Mnogo renejskih stel hranijo tudi grški muzeji
ugotoviti, saj je napis v grščini, kamen, iz kate- na Delosu, Mikonosu, v Egini in Atenah. V ka-
rega je izklesana, ni lokalen, kot ugotavlja De- talogu iz leta 1974 Couilloud med stele z Reneje
grassi (1933, 33), podobnih primerov z območja uvršča tudi Dorotejevo stelo v Kopru (Couillo-
Istre ni na razpolago, severno od Kopra je en tak ud, 1974, 178/EAD XXX 359bis). Ob tem ome-
primer seveda Polina stela. Francoska zgodovi- nja, da je bil gentilicij Fulvius dobro poznan na
narka Marie-Thérèse Couilloud, članica arhe- Delosu in da sta tam živela oče in sin ali osvo-
ološkega inštituta École française d’Athènes, je bojenec z imenom Decimus Fulvius (ID 1730 in
leta 1974 objavila publikacijo Les Monuments ID 1733). Častila sta boga Apolona in Hermesa,
funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique spadala sta med t. i. apoloniaste in hermaiste (gr.
de Délos 30, ki vsebuje najnatančnejši in najobse-
4 Leta 426 pr. n. št. so Atene preselile vse grobove z Delosa na bližnji
3 Uradna muzejska oznaka v italijanščini ima, kot omenjeno, ma- otok Reneja in od takrat naprej so bili na Delosu prepovedana roj-
lenkost drugačen prevod: »Pola Orcivia, figlia di Publio, cittadi- stva in smrti. Otok Delos je namreč veljal za rojstni kraj Apolona in
na romana, moglie di Gaio Turpilio, cittadino romano. Sta' bene.« Artemide (Hornblower, Spawforth in Eidinow 2012, 426).
Po slovensko: »Pola Orcivija, hči Publija, rimska državljanka, žena
Gaja Turpilija, rimskega državljana, bodi dobro.«
