Page 85 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 85
ia universitatis na Agori lompetaliastov (Dürrbach 1921, 167).6
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 85 O Decimu Fulviju, sinu Decima, častilcu Her-
Slika 6. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače mesa, pa nam priča marmornata plošča s posve-
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled z direktno sonč- tilom Hermesu, prav tako na Agori kompetali-
no svetlobo (foto: Andrej Mečulj) astov (Dürrbach 1921, 165), njegovo ime je tako
kot ostala imena v tem besedilu zapisano v latin-
Ἀπολλωνιασταὶ in Ἑρμαισταὶ)5 ali častilce Apo- ski in v grški pisavi (ID 1733). V latinski verziji je
lona in častilce Hermesa (Couilloud 1974, 178, zapisano D. FOLVIVS D. F. (Adams 2002, 119;
247; Salviat 1963, 258). O Decimu Fulviju, sinu Jouguet 1899, 56–57). Z Delosa je znanih oko-
Kvinta, častilcu Apolona, nam priča zapis o pos- li 8 omemb apoloniastov ali častilcev Apolona
vetitvi kipa Apolonu iz okoli 125 pr. n. št. na ci- (ID 1730, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID
lindričnem kamnu iz marmorja, ki je še danes 1758, ID 2634, ID 2857) in znanih je več kot de-
set omemb hermaistov ali častilcev Hermesa (ID
5 Apoloniasti, hermaisti, serapiasti, pozejdoniasti so bili člani neka- 1731, ID 1732, ID 1733, ID 1735, ID 1736, ID 1737,
kšnih zasebnih verskih, trgovskih združenj collegia, kjer so častili ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 1758, SEG
posamezne bogove. Ta združenja so imela tako družbene kot ver- 23: 514), vsega skupaj je vsaj 30 napisov pripisanih
ske namene (Dodds, 1951, 243). Pri tem naj bi šlo tudi za iskanje hermaistom, pozejdoniastom in apoloniastom,
skupne identitete izoliranih ljudi v velikih mestih, preko skupinske- mnogo izmed teh napisov je dvojezičnih, v la-
ga čaščenja bogov (Green 1993, 589). Trgovci iz Tira so iskali zaščito tinščini in grščini (Adams 2002, 113–14). Skrat-
pri Heraklu, trgovci iz Bejruta pri Pozejdonu (Diehl 1890, 161). ka, hermaisti so na Delosu okoli leta 150 pr. n. št.
zgradili agoro ali trg tik ob pristanišču (Stewart
2014, 100), kjer so med drugim postavili majhno
dorsko svetišče Hermesu (Ling 1984, 176).
Z Delosa je izmed Fulvijcev znan še Avel
Fulvij, sin ali osvobojenec Decima Fulvija. Avel
Fulvij je bil eden izmed naročnikov Serapejona
C7 na Delosu (Couilloud 1974, 247; ID 2616).
Postavil je tudi nagrobno stelo, ki je danes v mu-
zeju v Egini. Datirana je v konec 2. stol pr. n. št.
ali v začetek 1. stol. pr. n. št. (Couilloud 1974, 130/
EAD XXX 186). Poleg teh treh so med letom
100 in 75 pr. n. št. znani še trije Fulvijci na Delo-
su: [Ἀπολλ]ώνιος Φολού[ιος — —] (ID 2618), —
— — ωρος Φολούιος Μαά[ρ]κου (ID 2618bis) in
Μαάρκος Φολού[ιος — — —] (ID 2623). Tako
imamo torej poleg Decima Fulvija Doroteja zna-
nih še vsaj šest Fulvijcev na Delosu: ΑΥΛΟΣ
ΦΟΛΟΥΙΟΣ (Avel Fulvij) s konca 2. stol. pr. n.
št., ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΔΕΚΜΟΥ (De-
cim Fulvij, Decimov sin) iz okoli 125 pr. n. št.,
6 Agora kompetaliastov je znana tudi kot Agora hermaistov in je bila
posvečena rimskim božanstvom, hermaisti so bili svobodni ljudje
in osvobojenci (Mavrojannis 1995, 89–123).
7 Serapejon je svetišče, posvečeno helenističnemu božanstvu Serapi-
su, ki izvira iz ptolemajskega Egipta. Na Delosu so bili postavljeni
kar tri Serapejoni (danes so znani pod imeni Serapeum A, B in C).
Serapejon C ima tudi kapelo egipčanskega boga Anubisa in tem-
pelj boginje Izide (Kater-Sibbes 1973, 59; Bruneau 1970, 457–63).
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 85 O Decimu Fulviju, sinu Decima, častilcu Her-
Slika 6. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače mesa, pa nam priča marmornata plošča s posve-
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled z direktno sonč- tilom Hermesu, prav tako na Agori kompetali-
no svetlobo (foto: Andrej Mečulj) astov (Dürrbach 1921, 165), njegovo ime je tako
kot ostala imena v tem besedilu zapisano v latin-
Ἀπολλωνιασταὶ in Ἑρμαισταὶ)5 ali častilce Apo- ski in v grški pisavi (ID 1733). V latinski verziji je
lona in častilce Hermesa (Couilloud 1974, 178, zapisano D. FOLVIVS D. F. (Adams 2002, 119;
247; Salviat 1963, 258). O Decimu Fulviju, sinu Jouguet 1899, 56–57). Z Delosa je znanih oko-
Kvinta, častilcu Apolona, nam priča zapis o pos- li 8 omemb apoloniastov ali častilcev Apolona
vetitvi kipa Apolonu iz okoli 125 pr. n. št. na ci- (ID 1730, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID
lindričnem kamnu iz marmorja, ki je še danes 1758, ID 2634, ID 2857) in znanih je več kot de-
set omemb hermaistov ali častilcev Hermesa (ID
5 Apoloniasti, hermaisti, serapiasti, pozejdoniasti so bili člani neka- 1731, ID 1732, ID 1733, ID 1735, ID 1736, ID 1737,
kšnih zasebnih verskih, trgovskih združenj collegia, kjer so častili ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 1758, SEG
posamezne bogove. Ta združenja so imela tako družbene kot ver- 23: 514), vsega skupaj je vsaj 30 napisov pripisanih
ske namene (Dodds, 1951, 243). Pri tem naj bi šlo tudi za iskanje hermaistom, pozejdoniastom in apoloniastom,
skupne identitete izoliranih ljudi v velikih mestih, preko skupinske- mnogo izmed teh napisov je dvojezičnih, v la-
ga čaščenja bogov (Green 1993, 589). Trgovci iz Tira so iskali zaščito tinščini in grščini (Adams 2002, 113–14). Skrat-
pri Heraklu, trgovci iz Bejruta pri Pozejdonu (Diehl 1890, 161). ka, hermaisti so na Delosu okoli leta 150 pr. n. št.
zgradili agoro ali trg tik ob pristanišču (Stewart
2014, 100), kjer so med drugim postavili majhno
dorsko svetišče Hermesu (Ling 1984, 176).
Z Delosa je izmed Fulvijcev znan še Avel
Fulvij, sin ali osvobojenec Decima Fulvija. Avel
Fulvij je bil eden izmed naročnikov Serapejona
C7 na Delosu (Couilloud 1974, 247; ID 2616).
Postavil je tudi nagrobno stelo, ki je danes v mu-
zeju v Egini. Datirana je v konec 2. stol pr. n. št.
ali v začetek 1. stol. pr. n. št. (Couilloud 1974, 130/
EAD XXX 186). Poleg teh treh so med letom
100 in 75 pr. n. št. znani še trije Fulvijci na Delo-
su: [Ἀπολλ]ώνιος Φολού[ιος — —] (ID 2618), —
— — ωρος Φολούιος Μαά[ρ]κου (ID 2618bis) in
Μαάρκος Φολού[ιος — — —] (ID 2623). Tako
imamo torej poleg Decima Fulvija Doroteja zna-
nih še vsaj šest Fulvijcev na Delosu: ΑΥΛΟΣ
ΦΟΛΟΥΙΟΣ (Avel Fulvij) s konca 2. stol. pr. n.
št., ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΔΕΚΜΟΥ (De-
cim Fulvij, Decimov sin) iz okoli 125 pr. n. št.,
6 Agora kompetaliastov je znana tudi kot Agora hermaistov in je bila
posvečena rimskim božanstvom, hermaisti so bili svobodni ljudje
in osvobojenci (Mavrojannis 1995, 89–123).
7 Serapejon je svetišče, posvečeno helenističnemu božanstvu Serapi-
su, ki izvira iz ptolemajskega Egipta. Na Delosu so bili postavljeni
kar tri Serapejoni (danes so znani pod imeni Serapeum A, B in C).
Serapejon C ima tudi kapelo egipčanskega boga Anubisa in tem-
pelj boginje Izide (Kater-Sibbes 1973, 59; Bruneau 1970, 457–63).
