Page 80 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 80
Obenem je nagrobni spomenik precej razjeden
oziroma preperel, uničen od dežja in vlage, na-
pis je zato danes skoraj izginil. Površina je zato
zelo groba ali hrapava. Na nekaterih delih, še po-
sebej na desni polovici notranjega roba loka in
desnega pilastra, na kapitelih, na levem delu gla-
ve, na gorjači ter na zgornjem desnem delu ščita
je kamen obarvan temnorjavo in rdečkastorjavo.
Skratka, stela je v slabem stanju, na desnem delu
loka, kjer so kosi so že odpadli, je tudi več razpok
(vidno na sliki 2). Vzidana je v steni, obrnjeni na
zahod, tako da je glede na večino patine na de-
lih stele, ki so obrnjenih proti severu, videti, da
jo v ozki Gallusovi ulici najbolj prepiha veter, ki
piha z juga proti severu. Poševna zgornja robova
timpanona imata na notranjem delu obliko, pri
kateri je zgornja polovica konveksna in spodnja
konkavna, torej t. i. rastoči venec (cyma reversa,
Koch 1999, 449; Robertson 2004, 37; Marqu-
and 1906, slika 2), enako je okrašen še spodnji
rob loka.
80
hereditati
Slika 1. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled v senci (foto: Slika 2. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače
Andrej Mečulj) Elio v Kopru, marmor, zgornji del reliefa vojščaka (foto:
Andrej Mečulj)
ka 93 cm in široka 53 cm, narejena je iz marmor-
ja grškega izvora. Ima obliko edikule ali naisko- Mestni muzej starožitnosti »J. J. Winckel-
sa: ob straneh sta dva pilastra, med katerimi je mann« v Trstu,2 v zbirki Sala della Scrittura
podoba bojevnika ali vojščaka izklesana v viso- nell’Antichità (slov. Soba pisave starožitnosti) hra-
kem reliefu. Nad reliefom vojščaka je polkro- ni kamnito nagrobno stelo (inv. št. 2218), ki je v
žni lok, ki povezuje pilastra. Nad vrhnjem delu je mnogih vidikih zelo podobna koprski, med dru-
običajni timpanon, okrašen s preprostimi akro-
teriji. Stranska akroterija, ki sta veliko manjša od 2 Od leta 1909 do 8. junija leta 2018 se je tržaški muzej imenoval Mest-
centralnega, sta nagnjena navzven, torej na levo ni muzej zgodovine in umetnosti (Civico Museo di Storia ed Arte).
in na desno. Stela je ohranjena skoraj cela, nekaj
majhnih kosov na dnu, na timpanonu in na des-
ni strani loka ter na delu gorjače je odlomljenih.
oziroma preperel, uničen od dežja in vlage, na-
pis je zato danes skoraj izginil. Površina je zato
zelo groba ali hrapava. Na nekaterih delih, še po-
sebej na desni polovici notranjega roba loka in
desnega pilastra, na kapitelih, na levem delu gla-
ve, na gorjači ter na zgornjem desnem delu ščita
je kamen obarvan temnorjavo in rdečkastorjavo.
Skratka, stela je v slabem stanju, na desnem delu
loka, kjer so kosi so že odpadli, je tudi več razpok
(vidno na sliki 2). Vzidana je v steni, obrnjeni na
zahod, tako da je glede na večino patine na de-
lih stele, ki so obrnjenih proti severu, videti, da
jo v ozki Gallusovi ulici najbolj prepiha veter, ki
piha z juga proti severu. Poševna zgornja robova
timpanona imata na notranjem delu obliko, pri
kateri je zgornja polovica konveksna in spodnja
konkavna, torej t. i. rastoči venec (cyma reversa,
Koch 1999, 449; Robertson 2004, 37; Marqu-
and 1906, slika 2), enako je okrašen še spodnji
rob loka.
80
hereditati
Slika 1. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled v senci (foto: Slika 2. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače
Andrej Mečulj) Elio v Kopru, marmor, zgornji del reliefa vojščaka (foto:
Andrej Mečulj)
ka 93 cm in široka 53 cm, narejena je iz marmor-
ja grškega izvora. Ima obliko edikule ali naisko- Mestni muzej starožitnosti »J. J. Winckel-
sa: ob straneh sta dva pilastra, med katerimi je mann« v Trstu,2 v zbirki Sala della Scrittura
podoba bojevnika ali vojščaka izklesana v viso- nell’Antichità (slov. Soba pisave starožitnosti) hra-
kem reliefu. Nad reliefom vojščaka je polkro- ni kamnito nagrobno stelo (inv. št. 2218), ki je v
žni lok, ki povezuje pilastra. Nad vrhnjem delu je mnogih vidikih zelo podobna koprski, med dru-
običajni timpanon, okrašen s preprostimi akro-
teriji. Stranska akroterija, ki sta veliko manjša od 2 Od leta 1909 do 8. junija leta 2018 se je tržaški muzej imenoval Mest-
centralnega, sta nagnjena navzven, torej na levo ni muzej zgodovine in umetnosti (Civico Museo di Storia ed Arte).
in na desno. Stela je ohranjena skoraj cela, nekaj
majhnih kosov na dnu, na timpanonu in na des-
ni strani loka ter na delu gorjače je odlomljenih.
