Page 89 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 89
ia universitatisče barve (Couilloud 1974, 70, pl. 5, n° 27/EAD Orceius (Hatzfeld 1912, 62; Hesnard in Gian-
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 89 XXX 27). Kot omenjeno v opisu Poline stele, frotta 1989, 421; ID 2638; ID 2638). Kot omenje-
je na Polini steli poudarjeno njeno rimsko dr- no, so se člani rodbine Orcivijcev na Apeninskem
žavljanstvo (ΡΩΜΑΙΑ). Ta značilnost je pri- polotoku v mestu Praeneste ukvarjali s pridelavo
sotna tudi na drugih renejskih stelah (ID 1950, vina, tako kot npr. pripadniki gentilicija Saufe-
ID 1957, ID 2296, ID 2596, EAD XXX 48, EAD ius, kar izpostavljam zato, ker so bili slednji tudi
XXX 52, EAD XXX 58, EAD XXX 145, EAD prisotni še na Delosu. Tako so na Delosu s priso-
XXX 150, EAD XXX 187, EAD XXX 484a in tnostjo teh gentilicijev dokazi o ekonomskih in-
EAD XXX 150), v vseh primerih je uporabljena teresih za Delos s strani trgovcev (gentilicija Ful-
črka Ω kot pri Poli Orciviji, razen enega prime- vius in Saufeius) iz mesta Praeneste ravno od 2.
ra, ki ima črko Ο. Stela z omikronom pri izrazu stol. pr. n. št. dalje (Nonnis 1999, 74, 78–79), v
za rimsko državljanstvo upodablja sedečo žensko istem obdobju, v katerega je datirana Polina ste-
na levi strani, s služabnico s šatuljo, in je le osem la. Morda je bila njena družina le ena izmed tr-
centimetrov višja od Poline stele. Seveda je zak- govskih družin, ki so se priselile z Apeninskega
ljučni del napisa zopet ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, iz- polotoka na Delos, Polin oče Publij bi bil najver-
delana je iz marmorja, v preteklosti je bila pre- jetneje rimski trgovec na Delosu in njihova dru-
meščena na Mikonos (Couilloud 1974, 117/EAD žina morda izvira iz mesta Praeneste. Tako se
XXX 150). Ime ali praenomen Pola je na renej- lahko iz te razprave sklepa, da je možno, da Poli-
skih epitafih večkrat prisotno, skupno je znanih na stela izvira z Reneje.
šest takih imen, polovica jih je zapisanih enako
kot na Polini steli (ΠΩΛΑ), ostala tri imajo še Večina stel z Reneje naj bi bilo narejenih
dodatno črko Λ, torej ΠΩΛΛΑ (ID 2437; EAD med letoma 167/166 in 69 pr. n. št. (Couilloud
XXX 20, EAD XXX 34; Couilloud 1974, 335). 1974, 243), kasnejše stele iz cesarskega obdobja je
Na Polini steli sta omenjena njen mož Turpilij in težje datirati (Couilloud 1974, 245–46). Vsi nag-
oče Publij, pri renejskih stelah žensk je poznanih robni spomeniki z Reneje so izdelani iz paroške-
šestnajst primerov, kjer je omenjen mož, in od ga marmorja13 in iz naksoškega marmorja, red-
tega je devet primerov, kjer je poleg moža ome- ki primeri stel imajo še ohranjene sledove barve
njen še oče (Couilloud 1974, 258). Na podlagi (Couilloud 1974, 261). Mnogi spomeniki kaže-
očitnih podobnosti (motiv, tip stele, dimenzije, jo umetniške vplive Atike, Aten in atiški kipar-
material, epigrafske značilnosti) s številnimi ste- ji so tudi živeli na Delosu, motivi stel ikonograf-
lami z Reneje menim, da stela Pole Orcivije naj- sko segajo v 4. stol. pr. n. št. (Ridgway 2000, 199;
verjetneje res izvira z Reneje. Epitafi z latinskimi Couilloud 1974, 249). Nekatere izmed stel iz iz-
imeni na Delosu omenjajo med drugim gentili- kopavanj niso bile odkrite na deloški nekropo-
cije Granius, Marcius, Petronius, Plotius, Sehius li na Reneji, ampak na Delosu, kjer so jih kasne-
in seveda Fulvius iz leta 150–140 pr. n. št. (Couil- je uporabili za gradbeni material, oziroma so po
loud 1974, 246). Pola Orcivija je bila, kot rečeno, drugi razlagi ostale v kiparskih delavnicah (Co-
žena Gaja Turpilija in na Delosu je bil prisoten uilloud 1974, 193–195). Leta 130 pr. n. št. je prišlo
tudi gentilicij Turpilij, lat. Turpilius, natančne- do upora sužnjev na Delosu, leta 88 pr. n. št. je v
je oseba z imenom ΛΕΥΚΙΟΣ ΤΟΡΠΙΛΙΟΣ iz prvi mitridatski vojni Delos oplenil pontski kralj
okoli 100 pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 86; ID 1763). Mitridat VI., pobitih naj bi bilo 20.000 Rimlja-
Na bližnjem otoku Paros, južno od Delosa, je še nov (Ῥωμαῖοι) in trgovina na Delosu nikoli več
en zapis, ki omenja Turpilija (IG XII, 5 144). Ta ni bila tako cvetoča kot poprej. Leta 69 pr. n. št.
dejstva dodatno podpirajo teorijo o izvoru tr- so Delos oplenili še pirati, ki jih je vodil Ateno-
žaške stele. Gentilicij Orcivius ali Orcivij je bil doros (Roussel 1987, 315–40; Wilson 1966, 99–
prav tako prisoten na Delosu (Solin 1982, 66, 112;
Nonnis 1999, 95), med drugim je znan zapis L. 13 Paroški marmor je veljal za zelo kakovostno in cenjeno vrsto mar-
morja (Attanasio 2003, 186), iz njega so narejene nekatere izmed
najbolj slavnih umetnin, kot npr. Miloška Venera in Samotraška
Nike, ki sta sedaj v muzeju Louvre (Gagarin 2010, 341, 196, 65).
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 89 XXX 27). Kot omenjeno v opisu Poline stele, frotta 1989, 421; ID 2638; ID 2638). Kot omenje-
je na Polini steli poudarjeno njeno rimsko dr- no, so se člani rodbine Orcivijcev na Apeninskem
žavljanstvo (ΡΩΜΑΙΑ). Ta značilnost je pri- polotoku v mestu Praeneste ukvarjali s pridelavo
sotna tudi na drugih renejskih stelah (ID 1950, vina, tako kot npr. pripadniki gentilicija Saufe-
ID 1957, ID 2296, ID 2596, EAD XXX 48, EAD ius, kar izpostavljam zato, ker so bili slednji tudi
XXX 52, EAD XXX 58, EAD XXX 145, EAD prisotni še na Delosu. Tako so na Delosu s priso-
XXX 150, EAD XXX 187, EAD XXX 484a in tnostjo teh gentilicijev dokazi o ekonomskih in-
EAD XXX 150), v vseh primerih je uporabljena teresih za Delos s strani trgovcev (gentilicija Ful-
črka Ω kot pri Poli Orciviji, razen enega prime- vius in Saufeius) iz mesta Praeneste ravno od 2.
ra, ki ima črko Ο. Stela z omikronom pri izrazu stol. pr. n. št. dalje (Nonnis 1999, 74, 78–79), v
za rimsko državljanstvo upodablja sedečo žensko istem obdobju, v katerega je datirana Polina ste-
na levi strani, s služabnico s šatuljo, in je le osem la. Morda je bila njena družina le ena izmed tr-
centimetrov višja od Poline stele. Seveda je zak- govskih družin, ki so se priselile z Apeninskega
ljučni del napisa zopet ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, iz- polotoka na Delos, Polin oče Publij bi bil najver-
delana je iz marmorja, v preteklosti je bila pre- jetneje rimski trgovec na Delosu in njihova dru-
meščena na Mikonos (Couilloud 1974, 117/EAD žina morda izvira iz mesta Praeneste. Tako se
XXX 150). Ime ali praenomen Pola je na renej- lahko iz te razprave sklepa, da je možno, da Poli-
skih epitafih večkrat prisotno, skupno je znanih na stela izvira z Reneje.
šest takih imen, polovica jih je zapisanih enako
kot na Polini steli (ΠΩΛΑ), ostala tri imajo še Večina stel z Reneje naj bi bilo narejenih
dodatno črko Λ, torej ΠΩΛΛΑ (ID 2437; EAD med letoma 167/166 in 69 pr. n. št. (Couilloud
XXX 20, EAD XXX 34; Couilloud 1974, 335). 1974, 243), kasnejše stele iz cesarskega obdobja je
Na Polini steli sta omenjena njen mož Turpilij in težje datirati (Couilloud 1974, 245–46). Vsi nag-
oče Publij, pri renejskih stelah žensk je poznanih robni spomeniki z Reneje so izdelani iz paroške-
šestnajst primerov, kjer je omenjen mož, in od ga marmorja13 in iz naksoškega marmorja, red-
tega je devet primerov, kjer je poleg moža ome- ki primeri stel imajo še ohranjene sledove barve
njen še oče (Couilloud 1974, 258). Na podlagi (Couilloud 1974, 261). Mnogi spomeniki kaže-
očitnih podobnosti (motiv, tip stele, dimenzije, jo umetniške vplive Atike, Aten in atiški kipar-
material, epigrafske značilnosti) s številnimi ste- ji so tudi živeli na Delosu, motivi stel ikonograf-
lami z Reneje menim, da stela Pole Orcivije naj- sko segajo v 4. stol. pr. n. št. (Ridgway 2000, 199;
verjetneje res izvira z Reneje. Epitafi z latinskimi Couilloud 1974, 249). Nekatere izmed stel iz iz-
imeni na Delosu omenjajo med drugim gentili- kopavanj niso bile odkrite na deloški nekropo-
cije Granius, Marcius, Petronius, Plotius, Sehius li na Reneji, ampak na Delosu, kjer so jih kasne-
in seveda Fulvius iz leta 150–140 pr. n. št. (Couil- je uporabili za gradbeni material, oziroma so po
loud 1974, 246). Pola Orcivija je bila, kot rečeno, drugi razlagi ostale v kiparskih delavnicah (Co-
žena Gaja Turpilija in na Delosu je bil prisoten uilloud 1974, 193–195). Leta 130 pr. n. št. je prišlo
tudi gentilicij Turpilij, lat. Turpilius, natančne- do upora sužnjev na Delosu, leta 88 pr. n. št. je v
je oseba z imenom ΛΕΥΚΙΟΣ ΤΟΡΠΙΛΙΟΣ iz prvi mitridatski vojni Delos oplenil pontski kralj
okoli 100 pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 86; ID 1763). Mitridat VI., pobitih naj bi bilo 20.000 Rimlja-
Na bližnjem otoku Paros, južno od Delosa, je še nov (Ῥωμαῖοι) in trgovina na Delosu nikoli več
en zapis, ki omenja Turpilija (IG XII, 5 144). Ta ni bila tako cvetoča kot poprej. Leta 69 pr. n. št.
dejstva dodatno podpirajo teorijo o izvoru tr- so Delos oplenili še pirati, ki jih je vodil Ateno-
žaške stele. Gentilicij Orcivius ali Orcivij je bil doros (Roussel 1987, 315–40; Wilson 1966, 99–
prav tako prisoten na Delosu (Solin 1982, 66, 112;
Nonnis 1999, 95), med drugim je znan zapis L. 13 Paroški marmor je veljal za zelo kakovostno in cenjeno vrsto mar-
morja (Attanasio 2003, 186), iz njega so narejene nekatere izmed
najbolj slavnih umetnin, kot npr. Miloška Venera in Samotraška
Nike, ki sta sedaj v muzeju Louvre (Gagarin 2010, 341, 196, 65).
