Page 87 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 87
ia universitatiscm, dva primera 110 cm, en primer 37,5 cm, dva ne.9 M.-T. Couilloud navaja primer, kjer je bila
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 87 primera 17 cm, en primer 30 cm in še en primer uporabljena črka С namesto in Ξ namesto Ε
52 cm (Couilloud 1974, 176–77). Dva prime- (Couilloud 1974, 260), prav tako kot je na Mona-
ra, visoka 70 cm, in dva primera, visoka 110 cm, covi ilustraciji napisano ΔСΣΜΕ ΧΟΛΟΧΥΞ
sta najbližja Dorotejevi 93 cm visoki steli. Skoraj namesto ΔΕΚΜΕ ΦΟΛΟΥΙΕ (ponovno glej
enake višine je vojščakova stela v Budimpešti s sliko 4, kot opisano na začetku je G. R. Car-
94 cm (inv. št. 2009.1.A). li epitaf prepisal malo drugače kot Monaco:
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ). Če to drži, se je Monaco
M.-T. Couilloud je ob številnih podobnos- zmotil le pri črkah Κ, Φ in Υ. Pri moških imenih
tih (način upodobitve vojščakov s kratko ekso- na renejskih stelah je sprva zapisano rojstno ime,
mido, kjer je razkrit desni del prsi, z enako držo) nato patronim in po možnosti še poreklo (Cou-
in prisotnosti Fulvijcev na Delosu domnevala, illoud 1974, 257).
da koprska stela izvira z Reneje. A v katalogu ni
fotografije za Dorotejevo stelo, saj takrat ni bilo Za dodatno primerjavo z našim primerom
objavljenih še nobenih fotografij tega spomeni- Dorotejeve stele v Kopru bom na kratko opi-
ka, za lokacijo je zapisala le: Capodistria, Istrie sal še stelo z Reneje, ki je danes v Muzeju lepih
(slov. Koper, Istra). M.-T. Couilloud je imela na umetnosti v Budimpešti in ni vključena v kata-
razpolago le Monacovo risbo iz Carlijeve knji- log M.-T. Couilloud, saj je bila muzeju podarje-
ge in meni, da je možno, da je avtor risbe zara- na leta 2008 (inv. št. 2009.1.A). Marmornata ste-
di velike razdalje Doroteja pomotoma upodobil la iz okoli 100 pr. n. št., le en centimeter višja od
z gorjačo namesto s kratkim mečem (Couillo- Dorotejeve stele, upodablja več vojakov. Vojak
ud 1974, 378), čeprav očitno drži gorjačo (prim. na levi je v tem primeru oblečen v enako obla-
slike 1, 2, 5, 6 in 10). Četudi je M.-T. Couilloud čilo, drži ovalni ščit in meč, stoji na ladji. Tudi
uporabila publikacijo Degrassija za vir, kjer je njegova drža ali način upodobitve je podoben,
vojščakovo ime iz vokativne oblike (slov. zval- zraven je še en vojak v oklepu, ki sedi na skali.
nik) ΔΩΡΟΘΕΕ, v nominativu zapisano v rim- Upodobljenca se imenujeta Ptolemaios in Au-
ski različici Dorotheus, opažam, da ga je v pre- los Granios Antiohos, čigar delno rimsko ime
vodu zapisala v grški različici kot Dorotheos, ki slednjega kaže na to, da bi lahko bil rimskega
ima predzadnjo črko »o« in ne »u« kot pri rim- državljanstva, Ptolemaos ali slov. Ptolemaj pa je
ski različici tega imena, kot ga je v prevodu zapi- bil morda njegov suženj. Napis na steli se zaklju-
sal Degrassi (Couilloud 1974, 178). Tisti primeri čuje z istim ustaljenim stavkom kot pri koprski
imena Dorotej na Delosu, ki so zapisani v nomi- in tržaški steli, le da je v množini: ΧΡΗΣΤΟΙ
nativu, so zapisani kot Δωρόθεος (ID 91, ID 1754, ΧΑΙΡΕΤΕ. Poleg tega ima stela enako obliko
ID 2616, ID 2618, ID 2628), medtem ko je rimska kot Dorotejeva stela, (Dági 2009, 174–78).10 Kot
različica s črko »u« uporabljena le takrat, ko je novo tezo postavljam, da je tudi stela Pole Orci-
uporabljena rimska pisava, DOROTHEVS (ID vije v tržaškem muzeju verjetno z Reneje in ne
1754). Iz tega je jasno, da je bilo Dorotejevo ime v z območja Srednjega vzhoda, kot pravi muzejska
grški različici, s črko »o« (Dorotheos), tako kot oznaka. Podobnost s kikladskimi nagrobnimi
pravi M.-T. Couilloud, in je zapis v Degrassijevi spomeniki opaža že Fulvia Mainardis leta 2004,
publikaciji v nominativu s črko »u« (Dorothe- ki meni da so sorodnosti z deloškimi spomeni-
us) netočen. Glede deklinacije na renejskih ste- ki tako po sintaksi kot po motivih (Mainardis
lah nam M.-T. Couilloud omenja, da je v prime- 2004, 36), a to ni bilo podrobneje raziskano. Šte-
ru uporabe izraza za pozdrav (ΧΑΙΡΕ)praviloma vilne izmed deloških, torej renejskih stel ali stel s
uporabljena vokativna oblika imena (Couilloud
1974, 256) in pri zaključnem delu napisa so bile 9 Pri zasebnih napisih so bile tovrstne napake pogostejše kot pri jav-
mnogokrat izpuščene črke Ι, Σ ali Τ (Couillo- nih, saj so bile osebe, ki so pripravljale privatne napise, manj pisme-
ud 1974, 260), nekatere črke so bile tudi napač- ne kot javni uradniki (McLean 2002, 15).
10 Muzej lepih umetnosti, Budimpešta: https://www.mfab.hu/ar-
tworks/funerary-stele-from-rheneia/.
helenistični nagrobni steli v kopru in trstu 87 primera 17 cm, en primer 30 cm in še en primer uporabljena črka С namesto in Ξ namesto Ε
52 cm (Couilloud 1974, 176–77). Dva prime- (Couilloud 1974, 260), prav tako kot je na Mona-
ra, visoka 70 cm, in dva primera, visoka 110 cm, covi ilustraciji napisano ΔСΣΜΕ ΧΟΛΟΧΥΞ
sta najbližja Dorotejevi 93 cm visoki steli. Skoraj namesto ΔΕΚΜΕ ΦΟΛΟΥΙΕ (ponovno glej
enake višine je vojščakova stela v Budimpešti s sliko 4, kot opisano na začetku je G. R. Car-
94 cm (inv. št. 2009.1.A). li epitaf prepisal malo drugače kot Monaco:
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ). Če to drži, se je Monaco
M.-T. Couilloud je ob številnih podobnos- zmotil le pri črkah Κ, Φ in Υ. Pri moških imenih
tih (način upodobitve vojščakov s kratko ekso- na renejskih stelah je sprva zapisano rojstno ime,
mido, kjer je razkrit desni del prsi, z enako držo) nato patronim in po možnosti še poreklo (Cou-
in prisotnosti Fulvijcev na Delosu domnevala, illoud 1974, 257).
da koprska stela izvira z Reneje. A v katalogu ni
fotografije za Dorotejevo stelo, saj takrat ni bilo Za dodatno primerjavo z našim primerom
objavljenih še nobenih fotografij tega spomeni- Dorotejeve stele v Kopru bom na kratko opi-
ka, za lokacijo je zapisala le: Capodistria, Istrie sal še stelo z Reneje, ki je danes v Muzeju lepih
(slov. Koper, Istra). M.-T. Couilloud je imela na umetnosti v Budimpešti in ni vključena v kata-
razpolago le Monacovo risbo iz Carlijeve knji- log M.-T. Couilloud, saj je bila muzeju podarje-
ge in meni, da je možno, da je avtor risbe zara- na leta 2008 (inv. št. 2009.1.A). Marmornata ste-
di velike razdalje Doroteja pomotoma upodobil la iz okoli 100 pr. n. št., le en centimeter višja od
z gorjačo namesto s kratkim mečem (Couillo- Dorotejeve stele, upodablja več vojakov. Vojak
ud 1974, 378), čeprav očitno drži gorjačo (prim. na levi je v tem primeru oblečen v enako obla-
slike 1, 2, 5, 6 in 10). Četudi je M.-T. Couilloud čilo, drži ovalni ščit in meč, stoji na ladji. Tudi
uporabila publikacijo Degrassija za vir, kjer je njegova drža ali način upodobitve je podoben,
vojščakovo ime iz vokativne oblike (slov. zval- zraven je še en vojak v oklepu, ki sedi na skali.
nik) ΔΩΡΟΘΕΕ, v nominativu zapisano v rim- Upodobljenca se imenujeta Ptolemaios in Au-
ski različici Dorotheus, opažam, da ga je v pre- los Granios Antiohos, čigar delno rimsko ime
vodu zapisala v grški različici kot Dorotheos, ki slednjega kaže na to, da bi lahko bil rimskega
ima predzadnjo črko »o« in ne »u« kot pri rim- državljanstva, Ptolemaos ali slov. Ptolemaj pa je
ski različici tega imena, kot ga je v prevodu zapi- bil morda njegov suženj. Napis na steli se zaklju-
sal Degrassi (Couilloud 1974, 178). Tisti primeri čuje z istim ustaljenim stavkom kot pri koprski
imena Dorotej na Delosu, ki so zapisani v nomi- in tržaški steli, le da je v množini: ΧΡΗΣΤΟΙ
nativu, so zapisani kot Δωρόθεος (ID 91, ID 1754, ΧΑΙΡΕΤΕ. Poleg tega ima stela enako obliko
ID 2616, ID 2618, ID 2628), medtem ko je rimska kot Dorotejeva stela, (Dági 2009, 174–78).10 Kot
različica s črko »u« uporabljena le takrat, ko je novo tezo postavljam, da je tudi stela Pole Orci-
uporabljena rimska pisava, DOROTHEVS (ID vije v tržaškem muzeju verjetno z Reneje in ne
1754). Iz tega je jasno, da je bilo Dorotejevo ime v z območja Srednjega vzhoda, kot pravi muzejska
grški različici, s črko »o« (Dorotheos), tako kot oznaka. Podobnost s kikladskimi nagrobnimi
pravi M.-T. Couilloud, in je zapis v Degrassijevi spomeniki opaža že Fulvia Mainardis leta 2004,
publikaciji v nominativu s črko »u« (Dorothe- ki meni da so sorodnosti z deloškimi spomeni-
us) netočen. Glede deklinacije na renejskih ste- ki tako po sintaksi kot po motivih (Mainardis
lah nam M.-T. Couilloud omenja, da je v prime- 2004, 36), a to ni bilo podrobneje raziskano. Šte-
ru uporabe izraza za pozdrav (ΧΑΙΡΕ)praviloma vilne izmed deloških, torej renejskih stel ali stel s
uporabljena vokativna oblika imena (Couilloud
1974, 256) in pri zaključnem delu napisa so bile 9 Pri zasebnih napisih so bile tovrstne napake pogostejše kot pri jav-
mnogokrat izpuščene črke Ι, Σ ali Τ (Couillo- nih, saj so bile osebe, ki so pripravljale privatne napise, manj pisme-
ud 1974, 260), nekatere črke so bile tudi napač- ne kot javni uradniki (McLean 2002, 15).
10 Muzej lepih umetnosti, Budimpešta: https://www.mfab.hu/ar-
tworks/funerary-stele-from-rheneia/.
