Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 9
ia universitatis Uvodnik
9 Editorial
Editoriale
Helena Bažec
Univerza na Primorskem, Slovenija
helena.bazec@fhs.upr.si
Pred seboj imate novo številko revije Stu- tikalizacije, ki je v italijanščini dosegla bistveno
dia Universitatis Hereditati (SUH), ki le- višjo raven kot v ostalih dveh jezikih.
tos obeležuje 11. obletnico obstoja. V prvi
dekadi izhajanja je revija uspela najti svoj pros- Naslednji prispevek je prispevala Tatia-
tor na širšem področju dediščine, se tematsko na Ostakhova in nosi naslov »Pragmatika plu-
usidrati v znanstvenem okolju svojega spektra skvamperfekta v sodobni ruščini in ukrajinščini:
raziskovanja, rasti in se bogatiti. Kot gostujoča konvergence in divergence«. Članek se ukvarja
urednica sem v tej vlogi pri reviji SUH že tret- z rabo sestavljenega preteklega časa v dveh soro-
jič, prispevki tokratne številke pa se posvečajo dnih jezikih, ruščini in ukrajinščini, pri čemer
dediščini na področju jezikoslovnih in literar- ugotavlja, da so nekatere rabe enake, vendar pa
nih ved, s posebnim poudarkom na jezikovnem so se v posameznem jeziku razvile tudi nove mo-
in kulturnem stiku, primerjavi jezikovnih struk- dalne in časovne rabe, ki med seboj niso pove-
tur in vzorcev govorcev pri rabi jezikov ter na- zane. Na podlagi korpusov literarnih besedil je
rečij in teoretskem jezikoslovju na primerih jezi- avtorica pridobila dovolj veliko bazo primerov, s
kovnih fenomenov gramatikalizacije, analogij in katerimi dokaže, da na nove rabe obstoječih jezi-
jezikovnih zvez. kovnih struktur vplivajo tudi vidske in pomen-
ske značilnosti glagolov ter jezikovni kontekst.
Prvi prispevek z naslovom »Gora napak: Poleg značilnosti rabe omenjenih glagolskih pa-
binominalne konstrukcije z metaforičnimi kla- radigem avtorica poda tudi opažanja, ki so izje-
sifikatorji v italijanščini, poljščini in ruščini« sta mno zanimiva za prevajalsko stroko.
napisali Valentina Benigni in Agnieszka Latos.
Njun članek prispeva k poznavanju in razume- Naslednji prispevek je vezan na literarno
vanju rabe ter razvoja binominalnih jezikovnih temo sodobne italijanske književnosti in njene
struktur, ki jih sestavlja metaforični klasifika- jezikovne ter literarne dediščine. Avtorica Mojca
tor, v italijanščini, ruščini in poljščini. Avtori- Cerkvenik v članku z naslovom »Kronika, upo-
ci ugotavljata, da ima enaka struktura v različ- dobljena v literarni fikciji in filmu: Un cavaliere
nih jezikih drugačne semantične, funkcionalne bianco Marca Mancassole« pripravi pregled naj-
in strukturne značilnosti, ki so, ne glede na gene- novejših trendov v italijanski književnosti rav-
aloški izvor jezika, kulturno specifične. S kontra no na primeru Marca Mancassole in ene izmed
stivnim korpusnim pristopom na primeru meta- njegovih kratkih zgodb, ki se ukvarja s klasično
fore z besedo ‚gora‘ avtorici dokažeta, da se jeziki – pa vendar še zelo aktualno – temo italijanske
med seboj razlikujejo ne samo po metaforičnih družbe, to je mafija. Po uvodnem delu, kjer so
pomenih in rabi, pač pa tudi po stopnji grama- predstavljeni narativni prijemi in inovativen na-
čin prikaza dogodkov, je prispevek osredinjen na
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 1 1 (1) 9 -10 analizo izbranih predstavljenih elementov v pri-
© author/authors
9 Editorial
Editoriale
Helena Bažec
Univerza na Primorskem, Slovenija
helena.bazec@fhs.upr.si
Pred seboj imate novo številko revije Stu- tikalizacije, ki je v italijanščini dosegla bistveno
dia Universitatis Hereditati (SUH), ki le- višjo raven kot v ostalih dveh jezikih.
tos obeležuje 11. obletnico obstoja. V prvi
dekadi izhajanja je revija uspela najti svoj pros- Naslednji prispevek je prispevala Tatia-
tor na širšem področju dediščine, se tematsko na Ostakhova in nosi naslov »Pragmatika plu-
usidrati v znanstvenem okolju svojega spektra skvamperfekta v sodobni ruščini in ukrajinščini:
raziskovanja, rasti in se bogatiti. Kot gostujoča konvergence in divergence«. Članek se ukvarja
urednica sem v tej vlogi pri reviji SUH že tret- z rabo sestavljenega preteklega časa v dveh soro-
jič, prispevki tokratne številke pa se posvečajo dnih jezikih, ruščini in ukrajinščini, pri čemer
dediščini na področju jezikoslovnih in literar- ugotavlja, da so nekatere rabe enake, vendar pa
nih ved, s posebnim poudarkom na jezikovnem so se v posameznem jeziku razvile tudi nove mo-
in kulturnem stiku, primerjavi jezikovnih struk- dalne in časovne rabe, ki med seboj niso pove-
tur in vzorcev govorcev pri rabi jezikov ter na- zane. Na podlagi korpusov literarnih besedil je
rečij in teoretskem jezikoslovju na primerih jezi- avtorica pridobila dovolj veliko bazo primerov, s
kovnih fenomenov gramatikalizacije, analogij in katerimi dokaže, da na nove rabe obstoječih jezi-
jezikovnih zvez. kovnih struktur vplivajo tudi vidske in pomen-
ske značilnosti glagolov ter jezikovni kontekst.
Prvi prispevek z naslovom »Gora napak: Poleg značilnosti rabe omenjenih glagolskih pa-
binominalne konstrukcije z metaforičnimi kla- radigem avtorica poda tudi opažanja, ki so izje-
sifikatorji v italijanščini, poljščini in ruščini« sta mno zanimiva za prevajalsko stroko.
napisali Valentina Benigni in Agnieszka Latos.
Njun članek prispeva k poznavanju in razume- Naslednji prispevek je vezan na literarno
vanju rabe ter razvoja binominalnih jezikovnih temo sodobne italijanske književnosti in njene
struktur, ki jih sestavlja metaforični klasifika- jezikovne ter literarne dediščine. Avtorica Mojca
tor, v italijanščini, ruščini in poljščini. Avtori- Cerkvenik v članku z naslovom »Kronika, upo-
ci ugotavljata, da ima enaka struktura v različ- dobljena v literarni fikciji in filmu: Un cavaliere
nih jezikih drugačne semantične, funkcionalne bianco Marca Mancassole« pripravi pregled naj-
in strukturne značilnosti, ki so, ne glede na gene- novejših trendov v italijanski književnosti rav-
aloški izvor jezika, kulturno specifične. S kontra no na primeru Marca Mancassole in ene izmed
stivnim korpusnim pristopom na primeru meta- njegovih kratkih zgodb, ki se ukvarja s klasično
fore z besedo ‚gora‘ avtorici dokažeta, da se jeziki – pa vendar še zelo aktualno – temo italijanske
med seboj razlikujejo ne samo po metaforičnih družbe, to je mafija. Po uvodnem delu, kjer so
pomenih in rabi, pač pa tudi po stopnji grama- predstavljeni narativni prijemi in inovativen na-
čin prikaza dogodkov, je prispevek osredinjen na
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 . 1 1 (1) 9 -10 analizo izbranih predstavljenih elementov v pri-
© author/authors
