Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol 11(1) (2023)
P. 10
javi s filmsko priredbo te zgodbe, pri čemer uporaba narečnih elementov v vsakdanjem po-
sta v ospredju fantazijski element in romantični govoru popularna, na podlagi ankete avtori-
odnos med najstnikoma. ca ugotovi, da sta poznavanje in raba slovenske-
ga istrskega narečja zelo omejena, še veliko bolj
Prispevek Mateja Šeklija z naslovom »Sre- pa istrobeneščina, ki je materni jezik italijanske
dnjeevropska jezikovna zveza: teoretično-me- skupnosti na tem področju. Poleg tega so dijaki
todološki premisleki« prinaša nove vpoglede v pri samooceni poznavanja narečja precenili svo-
temo arealne jezikovne tipologije in jezikovnih jo raven znanja, saj njihova mnenja o tem ovržejo
zvez. Avtor kritično ovrednoti pojem srednje- rezultati kratkega testa, ki preverja dejansko po-
evropska jezikovna zveza z vidika genealoških znavanje v praksi. Narečja kot nesnovna kultur-
in tipoloških značilnosti jezikov, ki so vključe- na dediščina so pomemben identifikacijski ele-
ni v to zvezo, in na tak način prispeva k dose- ment mladih v slovenski Istri, čeprav iz raziskave
danjim raziskavam na tem področju z novimi izhaja, da njihova raba postopoma upada in da je
teoretično-metodološkimi izhodišči. Z minuci- medgeneracijski prenos šibek.
oznim opisom novih vidikov, kamor sodijo npr.
geografske in kronološke omejitve te jezikovne Kulturno dediščino kot del lokalne, naci-
zveze, smeri vplivanja in statusa jezikov, dodan onalne in evropske identitete je treba ohranja-
diahroni vidik, vključitev skladenjske in obli- ti v času. Eden od načinov, da dosežemo ta cilj,
koslovne ravnine idr., avtor pod vprašaj postavi je ustvarjanje čim obsežnejše baze dokumenti-
postulate, ki so bili do sedaj v znanstveni litera- ranih virov, ki omogoča vedno nove vpoglede v
turi splošno sprejeti, in dokaže, da jih v luči no- obstoječe podatke na osnovi ponovnega preuče-
vih vidikov lahko interpretiramo zgolj kot posle- vanja in interpretacije z rabo znanstvenih me-
dico naključja in ne jezikovnega stika. tod. Upam, da bo pričujoča številka revije SUH
prispevala k temu plemenitemu cilju in da bodo
Anja Zorman in Nives Zudič Antonič sta bralci v njej našli veliko podatkov ter tem, ki jih
prispevali besedilo z naslovom »Poimenovanja bodo v bodoče vključevali v svoje znanstveno
poklicev in položajev v italijanščini v slovenskem delo.
Primorju kot izraz jezikovne ter kulturne dediš-
čine«, ki se ukvarja z vplivom sodobne italijan- Koper, junij 2023
studia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 10ščine in slovenščine ter kulture na poimenova-
nje poklicev in položajev. Tradicionalno moška
hereditatipoimenovanja v italijanskem jeziku se izkažejo
kot občutljiva na družbeni in kulturni kontekst
večjezičnega ter medkulturnega prostora sloven-
skega Primorja, saj na njihovo rabo vpliva kom-
pleksen skup spremenljivk, kot so med drugi-
mi geografsko poreklo govorcev in stiki z Italijo
. Povezava individualnih značilnosti govorcev s
sociolingvističnimi variacijami, ki vključujejo je-
zikovne zvrsti in govorne položaje, so osnova za
izbiro oblike slovničnega spola.
Zadnji prispevek je prispevala Helena Bažec
in nosi naslov »Kulturna dediščina narečij med
dijaki na dvojezičnem območju«. Namen član-
ka je ugotoviti, koliko je dvojna diglosija še pri-
sotna na dvojezičnem območje slovenske Istre
med dijaki gimnazijskega programa srednje šole
s slovenskim učnim jezikom v Piranu. Čeprav je
sta v ospredju fantazijski element in romantični govoru popularna, na podlagi ankete avtori-
odnos med najstnikoma. ca ugotovi, da sta poznavanje in raba slovenske-
ga istrskega narečja zelo omejena, še veliko bolj
Prispevek Mateja Šeklija z naslovom »Sre- pa istrobeneščina, ki je materni jezik italijanske
dnjeevropska jezikovna zveza: teoretično-me- skupnosti na tem področju. Poleg tega so dijaki
todološki premisleki« prinaša nove vpoglede v pri samooceni poznavanja narečja precenili svo-
temo arealne jezikovne tipologije in jezikovnih jo raven znanja, saj njihova mnenja o tem ovržejo
zvez. Avtor kritično ovrednoti pojem srednje- rezultati kratkega testa, ki preverja dejansko po-
evropska jezikovna zveza z vidika genealoških znavanje v praksi. Narečja kot nesnovna kultur-
in tipoloških značilnosti jezikov, ki so vključe- na dediščina so pomemben identifikacijski ele-
ni v to zvezo, in na tak način prispeva k dose- ment mladih v slovenski Istri, čeprav iz raziskave
danjim raziskavam na tem področju z novimi izhaja, da njihova raba postopoma upada in da je
teoretično-metodološkimi izhodišči. Z minuci- medgeneracijski prenos šibek.
oznim opisom novih vidikov, kamor sodijo npr.
geografske in kronološke omejitve te jezikovne Kulturno dediščino kot del lokalne, naci-
zveze, smeri vplivanja in statusa jezikov, dodan onalne in evropske identitete je treba ohranja-
diahroni vidik, vključitev skladenjske in obli- ti v času. Eden od načinov, da dosežemo ta cilj,
koslovne ravnine idr., avtor pod vprašaj postavi je ustvarjanje čim obsežnejše baze dokumenti-
postulate, ki so bili do sedaj v znanstveni litera- ranih virov, ki omogoča vedno nove vpoglede v
turi splošno sprejeti, in dokaže, da jih v luči no- obstoječe podatke na osnovi ponovnega preuče-
vih vidikov lahko interpretiramo zgolj kot posle- vanja in interpretacije z rabo znanstvenih me-
dico naključja in ne jezikovnega stika. tod. Upam, da bo pričujoča številka revije SUH
prispevala k temu plemenitemu cilju in da bodo
Anja Zorman in Nives Zudič Antonič sta bralci v njej našli veliko podatkov ter tem, ki jih
prispevali besedilo z naslovom »Poimenovanja bodo v bodoče vključevali v svoje znanstveno
poklicev in položajev v italijanščini v slovenskem delo.
Primorju kot izraz jezikovne ter kulturne dediš-
čine«, ki se ukvarja z vplivom sodobne italijan- Koper, junij 2023
studia universitatis her editati, letnik 11 (2023), številk a 1 / volume 11 (2023), number 1 10ščine in slovenščine ter kulture na poimenova-
nje poklicev in položajev. Tradicionalno moška
hereditatipoimenovanja v italijanskem jeziku se izkažejo
kot občutljiva na družbeni in kulturni kontekst
večjezičnega ter medkulturnega prostora sloven-
skega Primorja, saj na njihovo rabo vpliva kom-
pleksen skup spremenljivk, kot so med drugi-
mi geografsko poreklo govorcev in stiki z Italijo
. Povezava individualnih značilnosti govorcev s
sociolingvističnimi variacijami, ki vključujejo je-
zikovne zvrsti in govorne položaje, so osnova za
izbiro oblike slovničnega spola.
Zadnji prispevek je prispevala Helena Bažec
in nosi naslov »Kulturna dediščina narečij med
dijaki na dvojezičnem območju«. Namen član-
ka je ugotoviti, koliko je dvojna diglosija še pri-
sotna na dvojezičnem območje slovenske Istre
med dijaki gimnazijskega programa srednje šole
s slovenskim učnim jezikom v Piranu. Čeprav je
