Page 100 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

potroštati, obtu en služabnik te cerqve, ka- Trubar deželnemu oskrbniku in kranjskim
dar on bo k animu bolniku poklycan, taku odbornikom, oktober 1562 (Vrečko 2015, 148,
ima nerpoprei zamerkati inu izuprašati, 152):
koku tiga bolnika ričy stoye, ie li zastopen
inu vučen v ti Božy bessedi, kai on nerveč toži, Zum dritten will der Consul nicht geste-
kai žaluie, kai nemu nerveč nadleži, te telesne bo- en, daß er zu mir zu Vrach geredt hab, daß
lezni oli ty grehi. Inu aku on nerveč čez to teles- der Suetczits voller frannczosen sej [poudaril J.
no bolezan toži inu nekar čez nega grehe, taku ta V.] vnnd daß er, der Consul, dem Suetczits
pridigar ima nemu iz te bessede inu postave nicht habe geschriben, daß er zu jme wider
Božye, te nega grehe, ta serd inu to štraifin- gen Vrach kommen soll etc. Nun jst wisen-
go Božyo, katero ie Bug na te grehe polužil, dt dem herrn Anthonj, den zwaien vßkhok-
izložiti, naprei šteti inu deržati, de ta bolnik hischen priestern, auch anndern zu Vrach,
100 nerpoprei te suie grehe, za katerih volo vse bolez- da. der Suetczits ain haimlichen wehetung
ni inu nadluge prydo, prov spozna [vsi poudar- gehabt, desswegen er nicht macht lanng an
ki J. V.] inu de na tu iz serca želi inu pegeruie ainem ort still sitzen vnnd zu Reüttlingen er-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
gnade inu milosti Božye … cznej gesuecht; vnnd dis jar erst ist er jn His-
terreich an frannczosen curiert worden [pou-
Isti pogled – bolezen, tudi francoska, je ka- daril J. V.] von ainem doctor, der jeczundt zu
zen za zanikanje podobe Boga v sebi in lastnem Sanct Veitt am Phlaumb wont. 12
ravnanju, bitju in nehanju, torej je kazen za greh
– ohrani Trubar do konca svojega življenja, kajti Navedka sta nastala v drugi polovici leta
najti ga je dosledno do njegovega zadnjega, toda 1562, ko je konflikt med Trubarjem in Štefanom
posmrtno izdanega dela (1595) (Trubar 1595 v Konzulom v Bibličnem zavodu v Urachu dose-
Vinkler, Šetinc in Javornik 2015, 213–214): gel vrelišče. Le-to kar najindikativneje osvetljuje
Trubarjeva izjava tajniku Hansa barona Ungna-
Zakaj kateri nej od Buga, ta je od Hudiča, da Philippu Guggerju (Elze 1897, 157): »Gospod
taku on ima svoje frančože [poudaril J. V.], Štefan se je do mene obnašal tako, da bi ga imel
žlize, vse paklenske štraiffinge inu nesreče vzrok zabosti z nožem.« Spor je bil dolgotrajen
nad sabo inu teh istih več, koker se njemu kei in naj bi se začel s prepirom obeh hišnih gospa:
more voščiti.
jeseni 1561 je namreč Štefan Konzul svojo druži-
Se pa francoži, tokrat v nemškem zapisu, v no pripeljal v Urach, Trubar pa mu je v tamkaj-
Trubarjevem besedilnem svetu pojavijo še nekje, šnjem župnišču odstopil sobo. Tako sta druži-
in sicer v tipu komunikacije, ki je od antike na- ni bivali v istem gospodinjstvu in gospe naj bi se
prej veljal za (pol)zasebnega – v pismih. nazadnje skregali zaradi otrok in kuhinje (Elze
1897, 331), misliti pa je, da v dobi, ko je franco-
Pisma ska bolezen za vsakogar pomenila bolečo druž-
Trubar Ivanu baronu Ungnadu, Ljubljana, 19. beno stigmo, Trubarjeva »relata refero« morda
julija 1562 (Vrečko 2015, 137, 140): ni bila prav dobra popotnica za morebitno na-
Alls gemelter Suetzits jm nechsten winter ravnavo med poglavitnima goniloma uraškega
zu Vrach jn e. g. spies gewest, hat her Step- ljivo, povrhu da je še bolan, okužen s francosko kugo [pou-
han on vnterlaß. vber jn geklagt, da. er ni- daril J. V.].
cht recht crobatisch khan, schreibe vnrecht, 12 Tretjič: Konzul noče priznati, da mi je v Urachu govoril, da
falsch vnd vnleßlich, darzu sei er krangkh, je Cvečić poln francozov [poudaril J. V.], in da Cvečiću ni-
koli ni pisal, naj se vrne v Urah itd. Gospod Anton pa tudi
vol frantzosen [poudaril J. V.] … 11 oba uskoška duhovnika in drugi v Urachu so vedeli, da je
Cvečić imel skrivno bolezen, zaradi katere ni mogel dolgo
11 Ko je imenovani Cvečić prejšnjo zimo v Urachu bil v oskrbi mirno sedeti na enem mestu, zato je tudi iskal zdravila v
vaše milosti, se je gospod Štefan nenehno pritoževal čezenj, Reutlingenu. Šele letos se je v Istri zdravil zaradi francozov
da ne zna prav hrvaško, da piše slabo, z napakami in nečit- [poudaril J. V.] pri nekem zdravniku, ki sedaj biva na Reki.